nova beseda iz Slovenije
očmi gledala naravnost, tako naravnost, da sem | včasih | umaknil pogled. To me je jezilo. | A |
hrepenenja, zakaj tista podoba bo večna skica, ki bo | včasih | sicer zaživela, dovršena pa ne bo nikoli.« | A |
se je ob vodi vlekel le raztrgan kolovoz, ki | včasih | po ves dan ni pripeljal mimo niti enega človeka | A |
Govoril je v goriškem italijanskem narečju, | včasih | pa je pritaknil tudi slovensko besedo, posebno | A |
kos. Jeza je sicer grda lastnost, ki pa se | včasih | spremeni tudi v koristno čednost, kakor je o | A |
postelja mi je nekoliko prekratka in žena se | včasih | jezi, češ da gre preveč blaga za srajco.To pa | A |
rečem, da ga ima po meni, ki ob nedeljah zvečer | včasih | celo pozabim, kje sem doma.Ima ga po mami. | A |
pela. Pela jo je še preteklo zimo, ko se je | včasih | privlekla v izbo in se spravila v zapeček.O | A |
veš, otrok moj, kaj so skrbi in koliko jih je! | Včasih | jih je cel roj.Toliko jih je, da ne morejo vse | A |
bilo prav zaradi Zagomilčarjevega, ker sta se | včasih | gledala s Tilčko ...Mhm ... | A |
vrstah, je stala vzravnano in nepremično; samo | včasih | je to ali ono steblo zašelestelo z enim samim | A |
danes spominjam, in kar odkrito povem, da se | včasih | naskrivaj še malce pozibljem na njih.A koliko | A |
zarezgetali in začeli krcati vojake po rokah. | Včasih | se je oglasila harmonika, včasih tamburice ali | A |
po rokah. Včasih se je oglasila harmonika, | včasih | tamburice ali balalajke ruskih ujetnikov, ki | A |
glavi in ga živega zabil v zemljo kakor kol. | Včasih | je res poskočil, potegnil iz žepa rožni venec | A |
kar je pri hoji očitno motilo vse tri ženske: | včasih | so se zagnale in drobile, včasih so obstale | A |
tri ženske: včasih so se zagnale in drobile, | včasih | so obstale z nogo v zraku kakor kure.Hoesu se | A |
zmerjala in jo rotila, naj se za božjo voljo | včasih | umije in opere, da se ne bodo črvi zaredili | A |
nevesta«, »Rinaldo Rinaldini«, o katerem je | včasih | govoril ded, ki je tega razbojnika zelo pogosto | A |
Nič več ni bila tako suhcena in okretna kakor | včasih. | Premikala se je počasneje in zelo previdno, kakor | A |
brčicami. Bil je podoben Kitajcem, ki so bili | včasih | narisani v »Ilustrovanem vestniku«.Živahno je | A |
rinete v misli in potem otresate jezike? Mar ste | včasih | tudi toliko razmišljali?Niste. | A |
počasi dvigal leseno žlico k ustom. Glava mu je | včasih | zakinkala, kakor bi se mu vrat zmehčal. Večkrat | A |
pogledom lovi. Priznal sem pameti, da je čustvo | včasih | presneto nepreračunljivo in čez mero zanesenjaško | A |
. / brez in vresje, vresje. Vresje, ki je | včasih | raslo samo ob robovih, jo je popolnoma zasedlo | A |
Šli smo molče. Samo Silvija je | včasih | zastokala; saj sem se upogibal in ogibal, a | A |
vse tako, kakor je bilo res. Tudi jaz se bom | včasih | zlagal, kakor si se ti.« »Samo, da bo | A |
mislili vsi graščaki. Bil je seveda strog, saj je | včasih | natepel celo svojega sinka.To je bilo verjetno | A |
sprijaznil s tem. Videl je očeta graščaka, kako je | včasih | z bičem oplazil svojega upravitelja.Videl je | A |
upravitelj biriča, birič ječarja, ječar tlačane. | Včasih | je graščak natepel tudi sinka, sinko pa je natepel | A |
Z nikomer več ne govori. Samo | včasih | se pozdravi z žalostnimi. Najdù stoji | A |
Najdù živi. | Včasih | stanuje v lepem kraju, pri dobri in mili družini | A |
stanuje v lepem kraju, pri dobri in mili družini. | Včasih | spi v temnih, podzemskih kleteh, kjer curlja | A |
potuje po umazanih predmestjih. Tudi pozimi je | včasih | brez strehe.In takrat roma na goro in se vrača | A |
bo kaznoval, si pravi Najdù. In vendar mu je | včasih | hudo. Neda je bila njegova ljubezen | A |
Najdù hodi po dolgih cestah. | Včasih | zakašlja in pljune kri. Pa to ni nič | A |
obrezujejo s staro britvijo. Pri tem opravilu | včasih | tudi teče kri, kajti nedelja je dan oddiha | A |
Prikimal je in dejal, da ga pozna. Saj pride | včasih | tudi v Gorico.Majhen fant je, nekoliko plešast | A |
vam čivka, čivka noč in dan. Seveda, če se | včasih | ponudi lepa prilika, jih tudi prodam ...« - in | A |
tukaj pela sekira. Na mestu kolnika, ki se je | včasih | vijugal ob reki, šel ponekod čez prod in se | A |
ki je dandanašnji veliko lažja, kakor je bila | včasih. | Takrat je župnik posvetil Jeri vso pridigo. | A |
da bo imel zastonj hlapca. No, saj ne rečem, | včasih | vseeno primem za delo, ker mi je dolgčas, da | A |
križ. Zdaj niso več tisti časi, ki so bili | včasih, | zdaj vsi samo stokajo, davki jih tarejo in oblast | A |
»Take. | Včasih | sem kadil še boljše,«je rekel Martin. » | A |
toplote. Noči so bile mlačne, listje je šumelo, | včasih | so vriskali fantje.Zvečer so se vračali s košnje | A |
bila tišina še bolj slišna in strašna, se je | včasih | oglasil Trohovkin klopotec, ki je tako blizu | A |
Zaradi skromnosti? | Včasih | nemara tudi.Toda kdo ima naposled kaj od take | A |
In kaj to dokazuje? To dokazuje, da | včasih | skromnost ni vredna piškavega oreha.In pretirana | A |
hodil, prijateljev ni imel. Prav verjetno je, da | včasih | tudi po več tednov ni izpregovoril glasne besede | A |
to vredno napisati ...« je vzkliknil. »Vidiš, | včasih | beremo razne povesti, pa kar vidimo, kako je | A |
ovce. Pasel sem naše in tuje; moja čreda je | včasih | štela tudi sto glav ...Vidiš, tako sem bil lahko | A |
saj pravim ... človek razmišlja o tem in onem ... | včasih | pametno, včasih neumno ... no, pa kaj bi, sanj | A |
človek razmišlja o tem in onem ... včasih pametno, | včasih | neumno ... no, pa kaj bi, sanj in želja se nikdar | A |
Očetu je pač težko. | Včasih | je imel ženo, družino, delavnico in pomočnike | A |
kak podplat, da se preživi in si lahko vsaj | včasih | »All'oca d'oro« privošči kozarec istrijanca | A |
pozimi ni bilo. Z nestrpnostjo, z žalostjo, | včasih | celo z obupom čakam svoje pomladi, tiste pomladi | A |
Nihče ga ni nikdar omenil, in še danes se | včasih | vprašam, zakaj ga ni nihče omenil.Morda ga niso | A |
bila nad njim in je nihala po sinjem nebu. | Včasih | se je ta velikanska glava dvignila celo do samih | A |
življenje ni dajalo več soka. »Božji otrok« so | včasih | rekli tistemu nezakonskemu otroku, ki »ga je | A |
Lužnica samo godrnjala in bevskala. Ženske so se | včasih | pozanimale za nesrečnega otroka. »No | A |
je vzel na piko!« je rekel Hotejec, ki se je | včasih | rad pošalil s Katro. »A da si ga slišal | A |
počasi in resno rekel: »Veš kaj, Matic, pojdi | včasih | v Dominov rob.« »V Dominov rob ...« je | A |
hodil gledat, in če je bilo dekle pametno, mu je | včasih | dala rožo.Ko se je poročila, Matic ni bil preveč | A |
neprestano vozil križem kražem nad zeleno dolino. | Včasih | je šel k ljubici, da mu je dala rožo, enkrat | A |
bil z nevidno nitjo privezan za skalni vrh, je | včasih | jezno in presunljivo zažvižgal.V tem koncu doline | A |
začel strgati. Strgal je, zvonil z nogama in | včasih | pogledal v dolino.Videl je rdeče strehe, videl | A |
Od nikoder ni bilo človeškega glasu, samo | včasih | je zalajal pes in zakikirikal petelin. | A |
kadar smo se lovili, smo se lovili ločeno. | Včasih | smo si skočili tudi v lase; takrat pa je vselej | A |
v nesrečo; da deli sreča tudi zlo in je zato | včasih | nesreča sreča; sreča kot taka je notranja harmonija | A |
Pa tudi kam bi revež s svojo Srečo. | Včasih | je šel h kmetom kaj pomagat, da si je zaslužil | A |
je praskala in grizla. Prevelika sreča je | včasih | tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje.To vidimo | A |
Vsi molče gledajo v svoje kozarce, samo Drejc | včasih | izpod čela ošvrkne fašiste in belogardiste. | A |
mirno, skoraj z upanjem: »In vendar se mi | včasih | zdi, da ni umrl ...« Stane se skloni k | A |
brije. Tildica se naglo vzpenja proti sedlu, | včasih | obstane in napeto prisluhne, pogleda okrog sebe | A |
V daljavi zamolklo bobni. | Včasih | poči strel. Sova drži med koleni zaboj | A |
jezno ošine in mu začne spet naglo podajati. | Včasih | se ozre v smeri naskoka, kjer neenakomerno hrumi | A |
nekje globoko pod njimi bobni. Veter samo | včasih | prinese odmev strela. Star hrast ponosno | A |
»Ni. A | včasih | ga zanese.Saj veš ...« | A |
Ta je bil hrust petdesetih let. | Včasih | je bil zidar in pol, toda padel je iz visokega | A |
potepuh in nekakšen Pavliha. Uganjal je prijetne, | včasih | pa tudi malce neprijetne norčije.Njegova najljubša | A |
da jim je to zakuhal lepi Najdeni Peregrin. | Včasih | je ponoči prav tako kmetom zamenjal živino, | A |
Božorno‐boserna; korakal je tako trdo, da se je | včasih | izpod njegove lesene noge, ki je bila okovana | A |
sem jo za veselje in kratek čas, zato je samo | včasih | zadišala po pelinu, zdaj pa, ko je po štiridesetih | A |
utegnilo škodovati resnosti literature, da sem | včasih | poskočilkakor Tantadruj.In zakaj ne bi poskočil | A |
ki je veljal za dva, in zidar Štefuc, ki je | včasih | veljal celo za tri. Štefuc jih je že večkrat | A |
Med pritajenim šuštenjem ženskih kril samo | včasih | zaškripljejo žeblji podkovanega čevlja, kadar | A |
In kako rad bi jih nekaj napisal! | Včasih | se celo s pestjo bije po čelu, da bi se kaj | A |
ga tako jezi, da bi se najraje zgrizel. In če | včasih | pobesni in javno pretepa, je nekaj krivo tudi | A |
Barandello, ki stoji dobrih pet korakov v stran, | včasih | s sovražnim in zaničujočim pogledom ošine izpod | A |
Kaj pa ima od tega? Baraba je | včasih | celo sam svoj gospod.Ta pa je reva in revež | A |
pravi, da bolečina v srcu že ponehava. Tinč samo | včasih | stegne roko za hrbet in poboža Cikino kožo, | A |
zato se glasno smejejo in široko govore. » | Včasih, | « kriči Hlip in si briše znoj, »včasih, ko smo | A |
govore. »Včasih,« kriči Hlip in si briše znoj, » | včasih, | ko smo bili mi mladi, smo se še tepli.Tako kakor | A |
Molči kot riba. | Včasih | mu še s kleščami ne bi potegnil besede iz ust | A |
poletno nebo. To se mi je zdelo tako lepo, da sem | včasih | pogledal v nebo.In bilo je res: | A |
vrbah ob potoku slišal marsikaj nenavadnega, | včasih | tudi kaj takšnega, kar še ni bilo za moje otroško | A |
neba. Bil sem srečen, tako čisto srečen, da | včasih | še zazveni v meni odmev tistega daljnega trenutka | A |
zlega. Toda ljudje smo k slabemu nagnjeni in | včasih | celo usodi delamo krivico.V naši vasi je usoda | A |
Drl se je tako junaško in pretresljivo, da je | včasih | Šmonovka planila v hišo, sklenila roke in rekla | A |
in rekla, naj ga zaskozibog potolažijo; vsaj | včasih | naj ga poviškajo, saj tako lahko dobi še kilo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |