Lej! torej je bledo njih cvetje velo Lej! torej je bledó njih cvetje velo, in redke so, in slabe, nebogljene, v zidéh tak podrtije zapušene rastejo včasih rože nevesélo, ki jim kropív krdelo rejo vzelo, in kar nežlahtnih zéliš kal tam žene; al, ak v gredice vrta jih zelene kdo presadí, cvetejo koj veselo. Tak blizo moj′ga bi srcá kraljice, bi blizo tebe, sonca njih dobile moč kviško rasti poezij cvetlice; ak hočeš, de bi zaljši cvet rodile, veselo véle vzdignile glavice, jim iz oči tí pošlji žarke mile.