nova beseda iz Slovenije
čestit, pa se boji, da bi preveč se žalosti udala | ter | sili, modroskrben, na možitev, da posuší potoke | A |
pisem mojih izvedel Romeo, kaj sva sklenila | ter | pride sem; v grobišču tihem bova obadva čakala | A |
moji veri, zdaj pa lahko vtaknemo svoje piščali | ter | se poberemo. DOJKA Vtaknite, le vtaknite | A |
sivo haljo, tudi trak Marijin si prevežite, | ter | povesite oči! KREISOVA: Ampak, gospod Cankar | A |
kmalu boste ogrnili to sivo spokorniško haljo | ter | ovili ta Marijin trak.Toda, prisegam, nikoli | A |
ga to tudi naučil? Mrmolja vstane ozlovoljen | ter | odide v obednico; za njim prvi občinski svetnik | A |
Kadivec pride iz obednice, pogleda v salon | ter | se vrne. MATILDA: Ne samó komedijo? | A |
Jaz tega ne trpim ... Veslaj k njemu | ter | ga priveslaj k Matildi! Katarina proti ozadju | A |
naleti na Mrmoljevko, Mrmoljevka jo prime za roko | ter | stoji z njo za mizo; Gornikz Grudnovko ob mizi | A |
Grozd ugleda Katarino ob mizi, zamahne z rokó | ter | gre hitro h Gorniku. GROZD: Oprostite, blagorod | A |
zanašajte se na ljudi, ki se vam vsiljujejo | ter | ne nameravajo drugega, kot da dosežejo s pomočjo | A |
proti vhodu; pri vratih si zakrije oči z robcem | ter | odide. SEDEMNAJSTI PRIZOR Prejšnji | A |
s teboj, prijatelj! - Drugi vsi umolknejo | ter | poslušajo, Ščuka sloni ob mizi, Stébelce sedi | A |
pripraven. GRUDEN gre proti sobi na desno | ter | se vrne: Jaz upam, Helena, da me poznaš.Nisem | A |
dal natisniti, ga je spodil Grozd iz službe | ter | ga uničil enkrat za vselej.Ali je resnica? | A |
sem vas vznemirjal. Pozdravi njo in Kadivca | ter | odide. PETI PRIZOR G r u d n o | A |
milostiva, da sem napravil svojo dolžnost, | ter | na ta način koristil ... narodni stvari.Prepričan | A |
se je pridolgočasil k meni, legel je na zofo | ter | zaspal.Prej ga nisem videl nikoli. | A |
ki ne vidi zlega nikjer, sem vam segel v roko | ter | razprostrl pred vami svoje srce.In kaj ste storili | A |
MATILDA: Gospod Gornik; sédite tja v kot | ter | se ne genite. Sede na skrajni stol v ospredju | A |
Ali gospodična - MATILDA: Sedite tja v kot | ter | se ne genite! GORNIK sede na levo zadaj | A |
posebne vrste. Ukvarjajo se s čudnimi stvarmi | ter | me vlačijo vanje po nerazumljivi poti.- Peter | A |
razločno. Ščuki. Poiščite tisti stari program | ter | ga pogrejte.V programih je nekaj slovesnega | A |
se mi je čevelj, gospod Ščuka, - sklonite se, | ter | dokažite svojo vdanost!... Ščuka se skloni in | A |
omagal je; kri se mu je ohladila; prijel je | ter | izpustil ... GROZD zamišljen: Hm ... omagal | A |
Grozd se je namenil, - prijel me je za róko | ter | me potegnil za sabo ...In jaz sem hodil za njim | A |
govori javno resnico, - ga smešijo in preganjajo | ter | napósled uničijo, - za narodov blagor!- In za | A |
in tvoj prijatelj skupaj se imenujeta narod | ter | imata ideale!In za te vajine ideale se borita | A |
DRUGI STAREC Joj, joj, joj! PRVI STAREC Da, | ter | bogove nam vzemó! DRUGI STAREC Vzemó?! Joj | A |
sin! Čeligoj. ZORISLAVA Mati. Gre k starki | ter | jo obstreže, da s stola ne pade.Neklon je prišel | A |
imaš, in brez zamude pojdi k našim v Franke | ter | stori, kar ti bodo Geron in njegovi velmoži | A |
glas povzdigne in moževsko ravnanje nasvetuje | ter | se mu na čelo postavi.Iz tega umeješ, da Zorislava | A |
v zveličavno naročje svete krščanske cerkve | ter | i tvoje ime oslavilo po širnem svetu.Ne omahuj | A |
nedrja potegnila nož in z vzklikom skoči k njemu | ter | ga bode v prsi: Te je maščevanje Čeligojeve | A |
preverjeni, da mi bode prva in vselej sveta | ter | da bom po vaših stopinjah hodil. HERMAN O | A |
sežgati te. On pa to čuje, tvoj Fridrih, in molči | ter | se ne meni, kako se ti v Ostrovcu godi. VERONIKA | A |
hodita semtertja, v hišo, na kegljišče in nazaj | ter | strežeta gostom.Ob mizah sede ljudje, moški | A |
hiše prihite fantje, kmetje, ženske in dekleta | ter | odhajajo proti desni.) Amerikanec.Kaj pa | A |
Odveta kraljice Vide; Benečiji, lepi on dá slovó, | Ter | z dolgim nosom otide. Ko Vída pa hoče peči kruh | A |
poróča: »Ne budali, ljubi bratec Tahi, Ne budali | ter | se mi ne šali! Nimam v kleti preveč jaz črnine | A |
tebi ne, saj nam zvoné, ki mrzli dihamo še zrak | ter | nas bude tako resnobni k molitvi žalostni nagrobni | A |
antologijo haiku poezije jugovzhodne Evrope, | ter | antologijo protivojnega haikuja Košček neba | A |
V vási prijázni se pótok deréč vije, | ter | skáče po skálah penéč; pod vrbo teló je vojáka | A |
Ljub'ca nova, ljub'ca kràsna, pléšiva | ter | pójva glàsna, ljub'ca, bog te žívi! Majka | A |
dèkle mílo, njó srcé je moje pozabílo | ter | izdálo srce, ki me ljúbi ... Oj zató me, zemlja | A |
malo okno bledi žarki lune ti medlíjo, | ter | počasi lezejo ob steni: da hladijo mi duhove | A |
ostalo, z genljivo ljubeznijo, s tresočo rokó, | ter | sem povezal z nekoliko že obledelim trakom sentimentalnosti | A |
premagani. In malo jih je, ki uživajo celó v kesanju | ter | ga pretvorijo polagoma v svojem srcu v obliko | A |
zadušila v nji, sem jo prilagodil okoliščinam | ter | sem jo temeljito oškropil z gnojnico.Težko to | A |
navajene oči, da bi mogle še kdaj mirno sanjati | ter | si domišljati nad stvarmí rožnobarven pajčolan | A |
stran 95 . / na grd način zmerjal - in sédem | ter | pišem, dobrim ljudem na veselje, sebi ne v zabavo | A |
pogostoma besede, ki se jim je posebno priljubila | ter | je naposled že znamenje njih nature ...Šel sem | A |
boječe s svojimi velikimi, temnoobrobljenimi očmí | ter | se prisiljeno nasmehnila.Potem pa se je obrnila | A |
pravično, da svobodo sam si je priboril | ter | pobegnil ječi in vladarju? Ali naj bi čakal | A |
po velih venah vene, ko skoz coklov lehnjak | ter | teraco stopnic terakoto otroka in igre kot skozi | A |
neskončnostopične tišine vedomskih vrezov verza | ter | kavernozen, endogen prisad nečistosti - na židki | A |
rapsod pritoka pa pod milibari čreslovine | ter | tanina čarov sam in sam nad Kokrin kardan v | A |
tančice izpuhtelega pretakanja zamrežene plitvine | ter | skalne kadi, zalizane z namazi rjavkaste in | A |
raztopine konca petka na bobrovce slemena in frčade | ter | kane od zatrepa po porah fasade in osušenih | A |
nespečnosti - tedaj med kolonado dvokrilnih vrat | ter | stopnišči, kot vežni endem z vigilijami apretiran | A |
bil brez smisla. Skremžil sem gobec, zarenčal | ter | odvrgel slino. Nato sem v veselje otrok pomahal | A |
plaha ptica, že vnaprej ranjen, obstreljen, | ter | se skuša udeležiti pogovora.Bolj ko govorijo | A |
nekam globoko v bit, v resnico in spoznanje, | ter | vzpostaviti dialog z jazom.Pretok misli je neposrede | A |
Mimobežniki so v glavnem zarevsali kaj neprijaznega | ter | opogumljeni od svoje lastne čistosti za ovratnikom | A |
Skozi mnogo vrat, skozi razne vhode in ozke line | ter | se namestili po določenih mestih.Na znak se | A |
resnobe, mu krade nasmeh. Sam preletava poljane | ter | plava v zračnem etru, sam šteje zvezde neznane | A |
Golazen lazi po tekočini. Sem | ter | tja. Kot hrepenenje. | A |
obilost podeli se ti modrosti, v Ljubljano pojdi | ter | se ‒ poprvači. V Oj ljudstvo ti slovensko | A |
Ročico kvišku pomoliš, učenček, ko hočeš ven | ter | tiho greš iz klópi, izvoljeni očetov ti rejenček | A |
ženski jopi; pokonci moško nosi svoj grebenček | ter | vsako leto v višji razred stopi! XI Tí med | A |
ploda; privrela z njim na mlin mi spet je voda | ter | zavrtila kamene nemarne. Lepó sem pesem hotel | A |
koncesijo«, huj, zbirajo okoli nje se kavke | ter | tiho v lepi zložnosti delé si jo! In ljudstvo | A |
moliš, hodiš za procesijo, ti vpiješ: Slava! ‒ | ter | plačuješ davke! XVI Kedor je rodoljub, ne | A |
literarno učiš; iz tebe naj modrost zajema mladina | ter | navdušenje si vnema, ki ne vgasí življenje ga | A |
Le pihaj, le pihaj, veter hladán! Le pihaj, | ter | hladi mi čelo vroče, Saj serca mi, da si še | A |
življenje novó. Po nogradu sem se sprehajal, | Ter | sladko grozdjiče sem bral; Pa nate, ljubica | A |
mi priigra v okó; Ti pa zagledala si sólzo, | Ter | si vprašala me plahó: „Kaj solza, dragi! ta | A |
tebó! Ves dan čepiš tu in skerbeče Obračaš sem | ter | tje okó; List zašumi ‒ koj zatrepeče Sercé za | A |
si vgladi: Veseli hvaležen se zlate pomladi, | Ter | vživaj mladost, dokler je čas!‒ | A |
vmičem se iz nje; Med svojimi boš tam sedela, | Ter | boš z veselimi vesela. Da sreče tvoje ne kalim | A |
V naročji Jezusa deržiš; O sliši nas uboge, | Ter | reši nas nadloge!” „Čuj! bliže se derví druhal | A |
tebi še sije zlata mladost; Pomakni se k nam | ter | bodi naš gost. Kar koli teži te, iz glave si | A |
lastno rokó. Poklekni pa skleni nečiste roké | Ter | spravi z bogom grešno sercé!” ‒ ‒„Oh! stara | A |
pesem prisvojil in jo povedal v radijski oddaji, | ter | prejel zanjo nagrado l. 1958. Tamkaj nad poljem | A |
sonetistika se giblje med tradicionalno in Menartovo | ter | delno tudi Jesihovo ironično poetiko.Ves čas | A |
mehki rjavo zeleni zibelki . /\ .. stran 12 . \/ | ter | se zapleta v temne zavese gozdov, izpranih od | A |
srca kot školjke, pobrali, kar so našli v njih | ter | odnesli srečo in breme življenja dalje. Morda | A |
Krmarila je med mizami kot prepleskana bojna ladja | ter | slednjič sedla k moški trojici. Krilo si je | A |
Vstajala je s prvim svitom, umila nebo in zvezde | ter | čakala zarjo pri studencu. Vračala se je s prvo | A |
doživeta osebna izpoved, ozračje intimnosti | ter | lirična neposrednost.Avtoričine pesmi se zdijo | A |
pričevanj o tem našem neprijaznem in zmedenem svetu | ter | misli na poslednje reči.Resda je v verzih Neže | A |
bregéh. Pómlad iz krvi rodila cvetke tisočere bo | ter | prijazno mi gojila svoje nežne hčere bo. Deve | A |
dragim se ne more, solze za vzdihljáje vrača | ter | hladi kipeče želje morju.‒ | A |
v meje se bregov, srdita čez branove stopi, | ter | tujce, zemlje-lačne, utopi na dno razpenjenih | A |
ozko oziram; v celici bivam nad petdeset let | ter | duri odpiram, zapiram. In bil samostanu prav | A |
slova je izbrisal, ker njih modrosti ni umel, | ter | črte svoje je narisal. Tak list prostran si | A |
sladko pripoveduješ pravljic iz lepših mi svetov | ter | srečo rajsko opisuješ, ki uživa v domu se duhov | A |
klečeče uprl oko, za blagoslov sem roke vzel | ter | kliknil sem krepkó: »Le vstani, uborni narod | A |
zapisal bi vrstó. In ko res sem jo zapisal | ter | prebral potem jo spet, jezen sem jo koj izbrisal | A |
In tako se meni včasi kamen s srca odvali, | ter | iz groba se oglasi sreča mi nekdanjih dni. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |