Njegove odlike so: resnično doživeta osebna izpoved, ozračje intimnosti ter lirična neposrednost. Avtoričine pesmi se zdijo kakor listi iz dnevnika, v katerem se kot na dlani zvrstijo pred nami vesele in žalostne zgodbe nekega življenja, od spominov na izgubljeno otroštvo na kmetih prek osrednje teme o iskanju, odkrivanju in izgubljanju sočloveka do splošnejših pričevanj o tem našem neprijaznem in zmedenem svetu ter misli na poslednje reči. Resda je v verzih Neže Maurerjeve več mraka kot svetlobe, vendar se avtorica ne prepusti malodušju, temveč se rešuje iz njega v nekakšno trpko vztrajanje.