nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Erotika 1902, poved v sobesedilu:

Resnično, vse moje še ne porojene pesmi so zgorele takrat; prišel je velik ogenj in je opalil tiste ponižne cvetove, še predno so dobro prodrli iz prstí in ki bi se morda pozneje, pod bolj toplim soncem, nego jim je sijalo v tistih zelo žalostnih časih, in v milejšem vetru, nego je pihal takrat preko mojega neveselega življenja, razcveteli v prijetne, četudi ponižne rožice, ki bi najbrž ne širile blagodišečega blagoslova posebno daleč naokoli, ali ki bi vendar prijazno in skromno pozdravile popotnika, če bi prišel slučajno mimo in bi se ozrl nanje. Tako opaljeni so se mi smilili ubogi cvetovi in zbral sem, kar je še ostalo, z genljivo ljubeznijo, s tresočo rokó, ter sem povezal z nekoliko že obledelim trakom sentimentalnosti, ki se mi je zmerom takó lepo podala. Morda živí v tej ali oni pokrajini naše domovine ljubezniva duša, ki se ji bo zazdelo - četudi iz samega sočutja in iz tihe naklonjenosti do mene - da diha iz tega skromnega šopka še zmerom duh vijolic, ki so nekdaj cvetele.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA