Noč življenje v ude zlije, gibanje zbudi teles; bleda luna tiho sije, gleda mrtvih živi ples.
In tako se meni včasi kamen s srca odvali, ter iz groba se oglasi sreča mi nekdanjih dni. Vstanejo nekdanje sanje in spomin skelečih ran; moč ljubezni se nekdanje spet prikaže mi na dan.