V naročji sem molčé ti slonel, Pa v mile zerl sem ti oči; Objemala, poljubovala, Ljubó si božala me ti. Glej, ko takó slonim zamaknen, Solzà mi priigra v okó; Ti pa zagledala si sólzo, Ter si vprašala me plahó: „Kaj solza, dragi! ta pomeni, Ki bistro ti oko kalí? Kaj nisi srečen, imaš drugo, Ki zánjo serce ti gori?”