SAMOSTANSKI VRATAR Življenja valovje tam zunaj hrumí, tu vlada pa mir in tihota, tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, tu notri je sveta samota. Na pragu stojé jaz oziram se v svet, v ozidje se ozko oziram; v celici bivam nad petdeset let ter duri odpiram, zapiram. In bil samostanu prav veren ključar o pozni, o rani sem uri, utrujeni potnik in revež nikdar zastonj ni potrkal ob duri.