tedaj (3.401-3.500)

zvezi ter pri . / . / stran 165 . / hajajo le	tedaj	v poštev, če hočeš dobiti zanje odveze pri spovedi	A
Skupaj so trčili največji nasprotniki, ki jih je	tedaj	poznala Ljubljana: dijaki in mesarski pomočniki	A
natanko pregledal, če je prav zapisano. Ravno	tedaj	je prirožljala prva kočija po Glediških ulicah	A
Jedli smo novopečen kruh in brinovec smo pili!«	Tedaj	je bil pri ljubljanskih ponočnjakih ukoreninjen	A
Sram ga je govoriti z ljubljanskimi meščani!«	Tedaj	je pridrdral drugi voz.Pripeljala sta se škof	A
prijatelj je prijatelju privoščil ‒ najhujše!	Tedaj	je Bernbacher škodoželjno izpregovoril: »Pa	A
si je dal meriti novo obleko pri njem. Ravno	tedaj	so prišle v navado ozke, sivkaste hlače, ki	A
primanjkuje tujih, včasi zelo nepotrebnih prevodov.	Tedaj	je vstal cesar Franc. V tistih časih so vladarji	A
donom Sebastianom govorila v mraku pred hišo.	Tedaj	ga je zapustila božja milost: padel je po božjem	A
bolečine. Giacomo je pobegnil v gore in od	tedaj	ga nisem več videla!Kaj je tudi hotel storiti	A
Eminenca, pomislite vendar: un prete!« »Od	tedaj	ste vdova, uboga donna Margerita?« »Zapuščena	A
ujelo s strmečimi pogledi okamenele ženske.	Tedaj	pa se je tudi vse razvozlalo, kar je tičalo	A
malem piskrčku grel zajtrk za Janezka, ki je	tedaj	še spal.Ves čas med delom je rojilo Marički	A
se bil najraje zvijal v prahu pred vami. Od	tedaj	je globoka rana vsekana v moje srce!« Vzdihovala	A
morate! Od takrat, ko sem vas prvič videl, od	tedaj	ga ni imela mirnega trenutka moja duša!V vaše	A
z govorico svojega zaročenca in morda je že	tedaj	padla v njenem srcu prva megla na podobo Andreja	A
Morenove ali pa primadone gospe Boronijeve,	tedaj	se je imenovalo v isti sapi tudi ime mladega	A
če bi se je ne dalo odvzeti njenemu ženinu.	Tedaj	je stavil Neri-Corsini petdeset luidorjev, da	A
Dela ni!«	Tedaj	šele je trdno sklenila, da je zvečer Komarjeva	A
»Die ganze Schule hat geschwätzt!«	Tedaj	se je, kakor mu je bilo za take slučaje zabičeno	A
je obesil rdeči usnjati jezik okrog vratu.	Tedaj	je bila navada, da je moral vsak učitelj voditi	A
škofijskega dvorca. Ker je bilo tema, so bila	tedaj	že zaprta.Magdalena je pogumno potrkala in res	A
gospodoval z laško svojo lahkoživnostjo, je	tedaj	tičal pod bleskom ruskega imperatorja. Obdajal	A
dolge čaše, kakršnih Topolščakova Marička do	tedaj	še ni bila videla. Zadišalo je po pečenki in	A
sreča, a pridobila jo je ‒ brez greha! Ravno	tedaj	je njej nasproti stopil na hodnik njen beli	A
puste dni pustega ljubljanskega kongresa!«	Tedaj	na greh že niti mislil več ni!Še preden se je	A
prekleta mladina meni, da živi v Rusiji!« »	Tedaj	ju pa le kaznuj, Volkonski!« je zahitel car	A
Zgrudil se je na ležišče.	Tedaj	so se za kratek hip razšle teme, ki so obdajale	A
Čeljustnik bi jo bil še dalje mučil, da ni	tedaj	mogočno zadonel veliki zvon iz šenklavškega	A
moči je zopet omahnil ter se zgrudil na stol.	Tedaj	se je začula govorica odzunaj. »Aha, frančiškanski	A
novomašnike. Kadar je škof maševal v Šenklavžu,	tedaj	tiste maše gotovo ni zamudil.Dolga je škofova	A
Ostajal je do zadnjega konca. Posebno	tedaj,	ko je naš Anton Alojzij postal vladika ljubljanski	A
blagoslov in sejal ljubezen iz modrih svojih oči,	tedaj	je izginil v nič tisti semeniški drobiž pred	A
v pričetku marca vse pri kraju in da se bodo	tedaj	na vse strani sveta zopet razpršile množice	A
drugo pa je snubil grof Bombelles, ki je bil	tedaj	avstrijski poslanik v Firenci.Že nekaj starikast	A
Lichtenbergovi so takrat še cvetli, dandanes, ko od	tedaj	niti sto let ni preteklo, je razbit in v prah	A
jasno, da ga obožava mlada kontesa. Kdo je bil	tedaj	srečnejši od Eve Luize?Takoj se je polegla njena	A
smuknila v sosednjo manjšo sobo. Damski večer je	tedaj	dospel do najvišjega razvnetja.Knez je sipal	A
bil v vse to zapleten knez Metternich, ki je	tedaj	stal tik svoje prijateljice ter se tudi veselil	A
današnji. Na njih se je shajala cela Ljubljana, ki	tedaj	še ni bila razcepljena v politične stranke.	A
kodri. . / . / stran 377 . / V modi so bili	tedaj	pri starih in mladih.Mladim so se podali, stare	A
dvorani kakor metulji od cveta do cveta. Tudi	tedaj	je bila galerija velikega pomena.Tja so prihajali	A
Pichlerjeva. S Primčevo sta nekaj čebljali, to pa	tedaj	gospe Lederwascheve, kateri je brez dvoma prihajal	A
Zopet so se smejale.	Tedaj	pa se je gospa Primčeva razjezila ter ošabno	A
se priuči primernemu kretanju in vedenju. Da	tedaj	dijakom ni bilo dovoljeno, shajati se na plesih	A
je poznal; ali vsaka je bila krasnejša nego	tedaj,	ko jo je srečaval na ulici.Pa takrat si ni upal	A
in njenem galanu, se je prav kmalu poleglo.	Tedaj	ni bilo nič kaj posebnega, če sta se v Ljubljani	A
Piškotov je odrinil na galerijo. Ravno	tedaj	je švignila Židanovka v dvorano.Nekako tihotapsko	A
nezvestim podanikom in k svojemu sinu, ki je	tedaj	po Evropi slovel za prvega revolucionarja!	A
pa je prišla cesarica na grad, kjer je bila	tedaj	kaznilnica.Car Aleksander si je ogledal vojaško	A
presajal tudi na pozne potomce!« Tak je bil rod	tedaj,	in prav malo jih je bilo, kateri bi bili le	A
škafa. Morda nam je napredek zagotovljen le	tedaj,	če krenemo na livade, kjer kraljujeta Goethe	A
Kastelcem in Zupanom ni govoriti, svetlost! Posebno	tedaj	ne, ko sta pila nekaj vina.Jaz pa mislim, da	A
kongresom ‒ proti aristokraciji in birokraciji že	tedaj	tlelo pod pepelom.Naravno, da je nastala po	A
septembra cesar Leopold v mesto in da se mu bodo	tedaj	poklonili deželni stanovi.Zategadelj so morali	A
Ljubljano. Drugi vzrok je bil ta, da je ravno	tedaj	tičala v mestu nemških komedijantov družba,	A
radovedno, kaj bodo ukrenili dežele očetje. Vse je	tedaj	tiščalo v mesto, nekoliko iz radovednosti, nekoliko	A
krščansko to mesto! V jezdarnici sta bila	tedaj	samo dva jezdeca.In še ta dva sta leno jezdarila	A
prikazal na resnem licu učenega gospoda. »Vi	tedaj	tudi ne verujete, gospod protonar,« vpraša baron	A
ponosno dvigne v sedlu. Bilo je to ime, ki je	tedaj	navduševalo vsako plemenitaško srce; tedaj,	A
je tedaj navduševalo vsako plemenitaško srce;	tedaj,	ko so stanovi in vsi vdani podložniki koprneli	A
Kdo ve? Bili so	tedaj	časi, ko so olikani in neolikani vzdihovali	A
konj počasi stopal po pesku. Morda se mu je	tedaj	v plemeniti duši utrnila prva iskra o tisti	A
Ljudevit, bastard turjaški Janez Vajkard Turjaški,	tedaj	že knez in vojvoda v Šleziji ter vsemogočni	A
potovanja po Beneškem prinesel nazaj in da se	tedaj	pretaka po mladem človeku vroča laška kri.Gotovega	A
je bil kakor polje razoran! Pridružil se je	tedaj	s svojim konjem Juriju Ljudevitu ter dvignil	A
razklenejo sivi oblaki, in megla se razvleče!	Tedaj	pa se mi je prikazala s svetlim žarom obkrožena	A
steni sem slonel in kes mi je rojil po duši.	Tedaj,	Aricaga, pa je stopila ženska v božji hram,	A
vratih vsiljeval v cerkveni mrak. Bila je kakor	tedaj	v sanjah, bila je kakor spomlad sama, ki je	A
iskal izgovora in bi bil zašel v stisko, da ni	tedaj	prijezdil v jezdarnico tisti, o katerem se je	A
je lezel znoj s čela. Janez Sonce bi ga bil	tedaj	lahko prebodel in razsekal, da ni ukrotil samega	A
ga bili potolkli, da ni stopil v jezdarnico	tedaj	deželni glavar Volk Engelbreht Turjaški.	A
Volk Enegelbreht po vicedomskih ulicah. Ker so	tedaj	le o redkih prilikah izvlekli na dan težke krose	A
milostivih stanov!« »Ekscelenca!« oglasil se je	tedaj	Aricaga, »samo temu Soncu smo malo po nohtovih	A
deželni hiši. Turjačanov trg ali, kakor se je	tedaj	zval, Novi trg imel je tiste dni malone isto	A
nemškokranjskega plemstva. Tudi deželna hiša se od	tedaj	ni mnogo izpremenila, samo da je sprednji, proti	A
gorečnostjo poljubljali roko. Janez Vaccano je bil	tedaj	že v sivi starosti in z veliko težavo je zlezel	A
razgovarjal z njim o prihodu cesarjevem, ki je	tedaj	vnemal celo Ljubljano.Težko zlata veriga mu	A
kako to?« začudi se deželni glavar. Bil je	tedaj	že židane volje. »Da, odpuščanja in	A
pritožuje se, da ne plešete radi! Z Bogom	tedaj!	« Z veseljem so zapustili mladeniči lopo	A
einem ewigen Fürrupf) nakopal; ne bi ji bilo	tedaj	umestno, njega in njemu enake izključiti iz	A
Ranar in rabelj sta si v bližnjem sorodstvu! Je	tedaj	pravično (seie hbiling!). Gospod Vicarius	A
neprijetno smejal. Časih se je naslonil po mizi in	tedaj	se je pokazalo v svetlobi hudobno njegovo obličje	A
pričakujemo, prav težko pričakujemo!« »Naj	tedaj	pride te sem?« »Kam pa?	A
Siknila mu je kletvica izmed zob.	Tedaj	se mu je ujel pogled s svetlim pogledom njegovega	A
pograbil. Ali le‐tá je gostilničarju, ki je bil	tedaj	že pijan, spretno izpodnesel nogo, da se je	A
Vzdignil se je ter planil iz veže.	Tedaj	se je priplazil nekdo pri zidu ter hotel spraviti	A
mestu vse zve in vse zvedeti hoče. Če se je	tedaj	ponudila prilika gledati kak ‘špektakul’, kakor	A
obrekovala, prav tako kako še dandanes, ko je od	tedaj	preteklo že več nego dvesto let! Pričetkom	A
ojačil ter vprašal tujca, od kod da dohaja. In	tedaj	se je zvedelo, da je odposlan, da naznani njega	A
deklet, s katerimi je naše slovensko mestu tudi	tedaj	že bilo blagoslovljeno, katere so sramežljivo	A
mestu veljalo obilo laških šeg. Laščina se je	tedaj	govorila po beli Ljubljani morda še v obilnejši	A
gospodu niti v spodobnost štelo! Množica je	tedaj	kričala, a Volk Engelbreht je dirjal mimo, kakor	A
pravičen in naši sveti veri s celo dušo vdan.	Tedaj	je razsejala po deželi še tisti kriva vera,	A
šestdesetimi leti?« »Ni še preteklo stoletje od	tedaj,	ko so Turjačani po svojih gradovih skrivali	A
iz teh besed Ane Rozine sklepati, imele so že	tedaj	v tistih neolikanih časih lepe zakonske žene	A
je to mož visoke, suhe postave, opravljen v	tedaj	navadno kmečko obleko.Dasi je sonce še močno	A
granici ženko in deco. Naravno je, da je od	tedaj	v hipu ugasnil spomin na našega junaka po mestu	A
da bi ne bili potisnjeni pod konjska kopita.	Tedaj	se je že mračilo in z močvirja se je dvigala	A
smreke so stale po bregu, in pod njimi je vladala	tedaj	že črna tema.In to temo je skušal Kljukec prodreti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani