tedaj (3.201-3.300)

mi povedali tisti, ki se jim je zdelo hudo.	Tedaj	jih pa jaz nisem hotel imeti.Zdelo se mi je	A
osnovi pa je ostala pesem taka, kot je nastala	tedaj	v Tržiču, za časa mojega kaplanovanja.Le‐to	A
treba tarnati, kajti pri sv. Ani sem bil do	tedaj	že najmanj tridesetkrat, čez Ljubelj na Koroško	A
morale v sebi, da sva vsaj izdala, kam greva...«	Tedaj	je treščilo naravnost v skalo pred nama. Dolga	A
in se pognal kot nor v beg s Begunjščice. In	tedaj	se je zgodil drugi čudež v mojem življenju.	A
zamiži in si zapre tudi ušesa, tako je glasen:	tedaj	se morava splaziti čim bližje...« Hodiva	A
dejal, da se zarečenega kruha največ poje.«	Tedaj	pa - frč! - nedaleč stran od naju.Samo deset	A
delom, ki čaka vsakega župnika v vsaki župniji.	Tedaj	sem vzel k sebi tudi svojo mater.Doma so se	A
tudi podpisal v Slovenskem narodu, ki ga je	tedaj	urejal moj znanec z Dunaja - pisatelj Josip	A
Naključje je naneslo, da so šli naši pevci prav	tedaj	na romanje v Rim in so v cerkvi po slovensko	A
zapeti eno samo pesem, zunaj, pod hotelom, pa še	tedaj	nas je prišel neki grof nadret: »Ali	A
izlet v Vrata. V triglavski dolini Vrat do	tedaj	še nisem bil.V mojih zgodnjih časih je bila	A
Vrata, je že skoraj pol poti za teboj.« Prav	tedaj	se je znova oglasil rezek odmev v skalah.	A
sem se začel še toliko bolj zanimati zanj.	Tedaj,	na pohodu do Luknje, še nisem vedel, da bom	A
na pijačo - na korec studenčnice. Sam pa sem	tedaj	trdno v svoji duši sklenil, da ne bom nikoli	A
»Kaj še!« sem se moško odrezal.	Tedaj	sem bil pač že čez štirideset in si nisem pustil	A
že hvali z vzponom na Triglav, le sam moram	tedaj	vedno pogledati v tla.Šel bom, in konec besedi	A
gostoljubno kočo. Na vrh Triglava sva jo udarila po	tedaj	znani poti čez triglavski ledenik na sedlo med	A
zapeljala vse tja do Francije, do Lurda, a sem se že	tedaj	sam pri sebi bal, da tega ne bom mogel nikoli	A
devetletka, pred mano pa tretja, četrta, peta...	Tedaj	še nisem vedel, da bom na Dovjem prebil kar	A
pogovarjala šele, ko so prišli k meni na Dobravo. Že	tedaj,	ob prvem pogovoru, se mi je zdelo, da to ne	A
riglavskem pogorju. Gorski turizem se je namreč prav	tedaj	začel na veliko širiti po vseh deželah, precej	A
pobral veter, kajti med planinci so bili že	tedaj	taki, ki so cenili le svojo imovino, do tuje	A
naslednjo nedeljo. Tako je naneslo, da me je prav	tedaj	obiskal na Dovjem moj glasbeni prijatelj Matej	A
»Naprej!« »Drugič sem manjkal v cerkvi	tedaj,	ko sem delal pot proti Luknji.Veste, ko se človek	A
ampak sem jo kar v coklih mahnil čez Prag.	Tedaj	tam ni bilo še nobenega klina.A pastirji smo	A
Še kdaj nisi bil v cerkvi?« »	Tedaj,	ko sem šel v Bovec kupovat ovce.Redno sem hodil	A
tudi od lani, od junija naprej... Nad Vrati sem	tedaj	pasel štirideset ovac... Nenadoma se je vreme	A
tako smo se skupaj prebijali proti dolini Vrat...	Tedaj	se mi je zgodilo nekaj sila nenavadnega.Ena	A
cerkvi sem se težko umiril. Namenoma pa sem	tedaj	več hodil med ljudi, da bi slišal ljudski glas	A
se krepko ušteli. K sodniku v Kranjsko Goro -	tedaj	je bilo sodišče še tam - so šle poleg mene še	A
drugi plezali na Mali Triglav po vseh štirih -	tedaj	še ni bil napravljen boljši prehod, nobenega	A
imeli kaj več zavetišč in svojih koč! Prav	tedaj	sta se spodaj, pod Malim Triglavom, čez preval	A
plačilom - življenjem! Po naključju je bil	tedaj	pri meni na obisku tudi Matej Hubad, poklical	A
runtavščina! Do prvega pametnega spoznanja sem prišel	tedaj,	ko sem sklenil, da lesa ne bom vlačil iz doline	A
naj vendarle utihnejo. Pa so utihnili šele	tedaj,	ko sem najbolj zgovornemu zagrozil, da ga bodo	A
moje mahanje kot neke vrste Morsejeva abeceda.	Tedaj	smo Marici s pomočjo mojega telegrafa brzojavili	A
električno luč. Mi na deželi vidimo električno luč le	tedaj,	ko se zabliska.Pa saj je meščan tudi ves preplašen	A
cesto kmetje, drvarji in pastirji, ki so se do	tedaj	teh klancev močno bali, odslej pa so bili speljani	A
uro...« sem povedal slovesno. Življenje se je	tedaj	ob prehodu stoletja tako hitro sukalo, da sem	A
nekoga od nas. Začel je Fran Saleški Finžgar,	tedaj	skoraj pol mlajši od mene.Verze je klepal kot	A
ter je šel pogledat, kako je s slapom... Prav	tedaj	pa je voda sunkovito butnila čez rob po novi	A
kuhala ves mesec. Z mano se je pogovarjala le	tedaj,	ko smo imeli ob nedeljah popoldne pevske vaje	A
Zašil, ko sem bil počen... Saj veš, to je bilo	tedaj,	ko sem skočil z Razorja na Jalovec!«	A
O, da tega ne bi nikoli rekel! Že	tedaj	sem imel slab občutek, pozneje pa mi je bilo	A
Pomagajte!« O plazovih sem marsikaj že vedel do	tedaj,	vsega pa človek tako in tako nikoli ne ve.Mojega	A
tako pod Rožco - da je šlo šest ljudi čez sneg,	tedaj	pa se je utrgal plaz, eden je srečno odskočil	A
molela«. Hudo mi je bilo nerodno, da sem se	tedaj	tako nespametno zinil.Škode ni bilo velike,	A
trikrat premisliti in enkrat reči... Zagotovo	tedaj	nisi mislil nič slabega...Le jezen si bil, ker	A
Manjkalo mi je dober tisoč.	Tedaj	se je zgodilo nekaj, kar je preveč žalostno	A
Petermanci se je pozneje močno omračil um, a	tedaj	je bila še čisto prisebna.To povem zato, da	A
Sam sem to ugotovil pri mojih dovških faranih	tedaj,	ko sem učil mlade fante telovaditi na bradljah	A
za vse stranke, za vse barve. Sam pa sem že	tedaj	vedel, da je to utopija in da se gre predvsem	A
zvonove. Ker sem imel pretanjen posluh, sem sam že	tedaj	določil ton zvona s pomočjo glasbenih vilic	A
do vrha Triglava, oni pa so se me spominjali	tedaj,	ko so zaslišali pesem dovških zvonov.	A
let so me imele v sebi moči zemlje slovenske.	Tedaj	je pristopil angel Gospodov, angel Azrael, in	A
car leta 2905 po rojstvu Odrešenikovem in od	tedaj	ga niti ruski carji niso dobili ne kaplje!«	A
svojem. Človeške rodove po zemlji pa je tepla	tedaj	šiba Gospodova, in vsi so pričakovali grozovite	A
so prejeli milost v Gospodu!« reče mi angel.	Tedaj	se je po bleščeči vršini od nekod hipoma pokazala	A
hitečim v naróčaj premilostivemu Stvarniku!«	Tedaj	se je zopet prikazal óni, ki je bil ravnokar	A
mi moči, da vredno zapojem o čustvih, ki so	tedaj	napolnila komaj prebujeno dušo mojo! »Tone od	A
in v sebi je nosilo vse tiste strasti kakor	tedaj,	ko se je porodilo prvikrat!Tudi stari spomin	A
Začutil sem mehko in voljnó kožo.	Tedaj	se je vzbudila prva želja v meni: želja po zrcalu	A
stran 23 . / »Ako se ne motim,« reče zopet, »	tedaj	si tujec, katerega je usoda zanesla v našo krájino	A
bilo takrat samo tri tisoč, v Afriko, in od	tedaj	stolujejo papeži naši v starodavnem Timbuktu	A
polju se je bila tista zmagonosna bitka! Od	tedaj	smo papeževa provincija štev. LII., in Dunaj	A
orožjem, in da je tekla kri zaradi milodarov. Od	tedaj	papeževe kohorte ne smejo več v mesto!« »To	A
hudodelniki, vpreženi v železnico, in to celo	tedaj,	kadar vozijo premilostivega nadškofa.Skratka	A
Gradaščico in prestopila v škofovski tabor. Od	tedaj	je bledela zvezda vikariju Luki, in skoro mu	A
iz grešnikovega groba!« . / . / stran 44 . /	Tedaj	je začul moj duh glas angela Azraela.In letá	A
sapa, da je kar šumelo pod visokim obokom.	Tedaj	sem prvič ugledal vojsko nadškofa ljubljanskega	A
»Če prideš v mesto,« odgovori mi osorno, »	tedaj	se izvestno seznaniš ž njim.Čakaj torej in potrpi	A
majorja, kličočega stražo k pozornosti. Resnično,	tedaj	se v sprednji celici odpró vratca v ozadju in	A
»Res, nemogoče! Oče Kozma joka	tedaj	zato, ker si ne more odsekati še desnice, s	A
nezmotnih navodilih blaženega Antona od Kala! Od	tedaj	si je neusmiljeno tepel kožo svojo, in izvestno	A
Čudi se stoletju, v katerem živimo!« »Vedno	tedaj	molči?« »Neprestano, in svoj želodec si krmi	A
Ali željam tvojim sem pokoren hlapec!«	Tedaj	si se mi zopet prikazal, večni angel Azrael	A
krojačev, dvanajst pa zadruga čevljarjev.«	Tedaj	je prišel načelnik straže iz stanovanja patra	A
se drugi in takisto dvigne rumeno paličico.	Tedaj	bi morali videti modrijana s stolice Svetega	A
učenika z vseučilišča Svetega Simplicija! Od	tedaj	ga nisem ugledal prej nego takrat, ko je v prevzvišenih	A
Polkovnik je bil tisti večer razburjen, in prav	tedaj,	ko sem stopil v sobo, udaril je z roko po mizi	A
molčim in kadar srečam nadvikarija Gregorija,	tedaj	sem mu najslajši in najboljši prijatelj.« »Saj	A
Germani gospodovali po teh pokrajinah. Kje je bil	tedaj	še ta nezreli mlečnik, nas vikarij Gregorij	A
prepira navdadó nje moči. Ne trdim, da je bila	tedaj	prevestno napravljena, temveč vse na nji je	A
pomlatila obraz!« Že je dvignila pest, ali	tedaj	je bil pater kakor sapa pri svoji sablji.Niti	A
so mi bile v nevarnosti, da mi jih izpraska.	Tedaj	mi je rešitelj Azrael razširil dušno obzorje	A
gospodu svojemu: »Sveta komisija je prišla!« »	Tedaj	nisem pozabil,« razveseli se polkovnik, »torej	A
Komu se je priklanjalo cvetje?	Tedaj	je stopila izza zelenega grmičja deklica, cvetoča	A
takih naborov.« »Ženiti in možiti se vam je	tedaj	sploh prepovedano?« »Nikakor ne!«	A
vrsta ni zadela prej. Fratri-redarji so prav	tedaj	jako ročno razgnali izpovedance v različne oddelke	A
me je opazila in da se je sklonila na sedežu.	Tedaj	pa zavije voz v tesne ulice, da mi takoj izgine	A
je konjiček, ki mi nosi vodo. Če mi pogine,	tedaj	sem berač.In sedaj sem kupil na dan svetega	A
»Vselej brez izjeme. Vidiš	tedaj,	da torture ni môči pogrešati v dobro urejeni	A
črnemu vranu. Razprava se je pričela prav	tedaj,	ko sem vstopil.Sodilo je sedem kanonikov Sv	A
resnico.« »Vidiš torej, če izhaja vse od Boga,	tedaj	te vprašam, odkod izhajajo bolezni naše?Od Boga	A
poslednjega z voli raztrgali na štiri kose! Od	tedaj	se ni upal nikdo več lotiti zdravniškega posla	A
»Hvala Bogu, da ne!« »	Tedaj	v taverno nadškofa Martina!« Sončni žar notranje	A
cvetočih gredah in zelenih tratinah in kjer se je	tedaj	zopet izprehajala zorna kneginja Marija, krasna	A
Pravični so, in prišteval sem jih grešnikom!«	Tedaj	takisto nadvikarij Gregorij pri svoji mizi vzdihne	A
deležen dobrot najnovejšega presvetlega dekreta.	Tedaj	vstopi strežnik in naznani nadškofu, da prosijo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani