Z zvitimi očesci je opazoval gostove za drugimi mizami ter se neprestano nekako neprijetno smejal.
Časih se je naslonil po mizi in tedaj se je pokazalo v svetlobi hudobno njegovo obličje, s katerega je štrlel neobičajno dolg, suhljast nos. Tik njega je sedel dijak Vid, s katerim smo se bili že poprej seznanili v lopi deželnega dvorca.