tedaj (2.901-3.000)

vetrovi...« Trudno daleč in žalostno se je oglasil	tedaj	zvon svetega Urha.Duhovni se je dramil vedro	A
Takole bere: »Quare instaura sermonem, začni	tedaj	govoriti, dobri Capnion, in nas pouči, s katero	A
resnice, ki jima jih ponudi Capnion. Ta jima	tedaj	razkaže, da je vsega bogoslužja in vse modrosti	A
ne zna dalje; »asperges, hysoppo, asperges...«	Tedaj	zazija noč v vse strani.Zelenkasto sinja bleščava	A
pravljati starec za ognjem, da bi vstal z ognjišča.	Tedaj	je odprl duhovnemu nekdo od znotraj na desni	A
« »Ni ne, oče Gašper,« je spregovoril	tedaj	nekdo ob njem. Tuji človek se je bil neopaženo	A
»Kaj me res ne poznate več?« je vzkliknil	tedaj	tujec. Gube ob ustnah so se mu še krepkeje zarezale	A
Strašno vas je vzelo!« »Vzelo!« je	tedaj	pritrdil čebelar.»Noge me ne nosijo več.«	A
Tako je dopovedal.	Tedaj	pa je skočil Peter Duša kvišku in vzkliknil	A
Doma sem našel Tončko živo. Prav	tedaj,	ko sem stal pred komisarji, se ji je bilo v	A
odprlo, da je bruhnila kri in gnoj. Pa me je	tedaj	obšla taka gorečnost, da sem kar moral iz hiše	A
teman in težek. »Kaj pa Lovrenc?« je vprašal	tedaj	Duša. »Tlako dela na Dobravah,« je odvrnil Kragulj	A
Zvonilo je poldan. »Oče,« je spregovoril	tedaj	Duša, »pokrižal se bom in molil, pa boste videli	A
Zdaj mi je pa še umrl!« Prav	tedaj	se je usulo izpod neba.Veter je gnal nevihto	A
/ . / stran 24 . / »Kolneš, Mohor!« se je	tedaj	zdrznil birič, ki je videl strelo, in si potegnil	A
krik nevihte se je bil zavlekel proti Modreju.	Tedaj	so se Mohorju začele uravnovešati misli in je	A
Tudi Kragulju je ponudil, ki pa ni maral.	Tedaj	je dejal Peter tiho, rahlo posmehljivo: »Tvoj	A
obljubil, da se ne bo puntal.« »Molči!« je zinil	tedaj	mrko Lovrenc in se obrnil vstran. Zunaj je bilo	A
tri četrti. Podobnih svoboščin so cesarski	tedaj	še več podpisali, Bolčanom, Nemškorutarjem,	A
veri, zanašajoč se na cesarsko pismo, so se	tedaj	l. 1627 tlačani očitno uprli in združili v uporno	A
leti so bili namreč cesarski komisarji tudi	tedaj	odločili, da ima tolminski gospod Jakob Anton	A
dobil škodo povrnjeno. »Molijo!« je zamrmral	tedaj	Simon Lužnik iz Bače. Mož je zadnje čase pil	A
prasket z voščenk, dimečih se pod nizki strop.	Tedaj	se je vrnil Lovrenc.Prišel je z Janezom Živcem	A
Poljubinja. Bil je to tisti Živec, ki je imel prav	tedaj	opraviti v Tolminu in se je bil komaj izgovoril	A
Živec je stopil kropit.	Tedaj	je rekel Tinče Munih: »Tako strašna ta reč ni	A
Zaprite mu oči!« »Oh, teta, saj jih ne,« je šlo	tedaj	tudi deklici na jok.Z družicami in z Vidučevim	A
v kuhinjo. Tako niso opazili, da so prišli	tedaj	trije novi kropilci, obstali na hišnih vratih	A
sta še stala zunaj. Domačin Lovrenc, ki ju je	tedaj	opazil, ju je sprevel v hišo. »O moj Bog!	A
moj Bog! Mrtvi prihajajo kropit!« je zastokal	tedaj	Anže Rink.Grižljaj kruha se mu je zataknil,	A
glasovi v izbi zamrli: »Janez!« je šepetnila.	Tedaj	je zaklicala teta Polona: »Ali se ga bojite	A
pritožbo k regimentu na Dunaj. Čudno je bilo	tedaj,	da so druge poslance zaprli in kaznovali kot	A
knjigo in bral glasno iz nje. Takole je čital: »	Tedaj	so se vkup zbrali vsi izraelski starši inu so	A
razgrel in začel psovati gospodo in galjote.	Tedaj	je dvignil Andrej glavo in dejal mirno: »Ali	A
je, kakor so vsi drugi.« »Galjot in ajd,« je	tedaj	pritrdil Andrej.»Krivo uči, da gre po postavi	A
očetu biriču biriški.« »Kaj mi svetuješ?« je	tedaj	vprašal Štefan.»Ali naj se pritožim pri grofu	A
da otroke ubijajo ... « »Vse vem,« je vzkliknil	tedaj	Andrej razvneto, »še več vem, kot ti in bi ti	A
tvoj in moj čas, če je v božji misli. Pa še	tedaj	ne sili med prve.Nisi sam, nimaš pravice!«	A
da v planinah ne dežuje več, temveč sneži.	Tedaj	je privozil od ročinjske strani tršast in nizek	A
Dejal je, da je pač povsod trda za denar.	Tedaj	je vstopil Skoračnikar. »Tega vprašaj,« je dejal	A
Božič mu je zaupal svojo stisko in zadrego.	Tedaj	je stegnil Golja oblastno noge predse in si	A
Golja se je smejal in začel kvantati.	Tedaj	se je osvestil krčmar, pogledal na peč in videl	A
Deček se je kujal.	Tedaj	je vstopil kovač Šavli.ovalnim-1601  kleinmeist	A
Božič je dremal.	Tedaj	ga je sunil Golja pod rebra: »Kaj je res ne	A
niti slutiti ne more. Njega samega je obšla	tedaj	prav podobna ihta kakor njegovega otroka.Hotel	A
Tako se je mučil in zopet legel.	Tedaj	je bilo zunaj slišati korake, nekdo je pokljukal	A
ga menda prav k materi pokopali,« je postal	tedaj	Kobalu glas mehak. Martin Munih je trudno zahropel	A
taji, da le namiguje, ne da bi odkril do kraja.	Tedaj	je vzkliknil Munih: »Saj sem si takoj mislil	A
vejo, da se je kača prebudila in izvila v veje.	Tedaj	je Duša spregovoril nekaj nerazumljivih besed	A
se čediš ne ko moliš. Človeški galjot te prav	tedaj	najrajši.« Moža sta prišla na Stopec in vstopila	A
videl, kdo je vstopil. Žena Tinčetova pa je	tedaj	zavpila in se sesedla ob ognjišču.Tako se je	A
Ko pa zaspi, spi kakor tnalo.«	Tedaj	se je oglasil Duša za pečjo: »Glej, Martin,	A
tudi kot gospod naše misli ostal. Šime me je	tedaj	za roko prijel in sem mu moral priseči.« »Da	A
prinesel in prav oddal.« »Čenda ni,« se je	tedaj	oglasil Peter za pečjo.»Pri zadnji bajti v Tolminu	A
svojega križanega.« »To je pa res,« je vzkliknil	tedaj	Velentin sproščeno; »če gremo v vojske, pojdimo	A
životari pri bratu krčmarju. Grofa Coroninija	tedaj	ni bilo v Tolminu.Osebno je bil šel posredovat	A
in potem vzdolž Skalnice proti Dolgi njivi.	Tedaj	je grof spregovoril. »Pritožbo nosim,« je povedal	A
najvišji milosti na naše pritožbe, ki smo jih	tedaj	vložili v Gradcu in na Dunaju proti svojemu	A
kar morejo gospodje komisarji sami potrditi,	tedaj	smo upali, da se bo naša pravda kmalu končala	A
nezgode in da tudi za denar ne najde namestnika,	tedaj	tega ultra fas et justitiam* kaznujejo, ne	A
pa vse potisnil v predal pod okensko polico.	Tedaj	je stegnil Golja roko čez mizo: »Udari!Kupčija	A
Naj kolnejo! Kadar bodo molili,	tedaj	bo zares.« Pa se je birič vznemiril in udaril	A
pustil vrč na klopi pred vrati. Do peklà je	tedaj	preklel biriča, ki mu je bil odnesel denar.	A
Amen!« »Lepa molitev!« se je zasmejal	tedaj	Mohor in začel dražiti domačina: »To mi povej	A
Na klopi pod oknom je ležal Tonin. Mohor je	tedaj	odprl okno in segel oprezno Toninu za ušesa	A
podplute lise, odtise nekakšnih strašnih krempljev.	Tedaj	je Mohor odškočil in kriknil: »Hudič ga je!	A
potoglav opotekel po poti. »Jezus Marija,« se je	tedaj	spomnila ženica.»Kraguljeva teta na Modrejcah	A
Anton Jakob se je mudil v Tolminu teden dni.	Tedaj	ga je nujno vabil goriški glavarjev namestnik	A
koliko vse je izdal zanj, ko ga je šolal, do	tedaj,	ko mu je kot stric našel službo pri grofu.»Čakal	A
tvoj urad.« »Tu sem, zaprite me,« je vzkliknil	tedaj	Grandente, bled ko stena, a odločen in zavesten	A
pilakarja Valentina Lapajneta ... « Pa so se prav	tedaj	odprla vrata in Lapajne je vstopil, pogledal	A
toži?« je klical sodnik, a zopet brez uspeha.	Tedaj	se je ozrl na grofa, se nasmehnil, rekel besedo	A
stran 150 . / »Spoznali so me,« je rekel	tedaj	Gradnik ob deklici. »Moram iti.	A
Začela sta jo razgaljati.	Tedaj	jo je minila vsa moč.Vedela je le še, da se	A
šle njegove ustnice mimo njenih. Čudno se je	tedaj	bolnica upokojila. Nasmehnila se je trudno in	A
* Ura je bila štiri zjutraj.	Tedaj	so se dvignili možje, ki so vso noč presedeli	A
»Ne, bodimo previdni,« je ugovarjal Kobal.	Tedaj	je zaječala ob bolnem Lovrencu teta Polona,	A
»Spoznajte ga!«	Tedaj	je vstopil Janez Gradnik z onesveščeno domačo	A
moške na stran. Neredkokrat se je zgodilo, da je	tedaj	potožila soseda sosedi: »Kakšna vera pa je zdaj	A
večja tudi,« se je čudila ogovorjena. Bil je	tedaj	v Podmelcu za župnika Murovec.Ta je tedaj vabil	A
tedaj v Podmelcu za župnika Murovec. Ta je	tedaj	vabil svoje župljane k sebi in jih učil.Nekega	A
kosilu v topli sobi in v prijaznem pomenku.	Tedaj	je prišla k Idrijskemu stara ženica. »Kaj poveste	A
Da iz vaje ne pride pa da čas mine.	Tedaj	se je udobrovoljil Anže, ki je rad verjel.	A
kapomažu deseti snop za Čedad. Ali ti ne stopi	tedaj	dacar Bandel iz Gorice v hišo, pa da plačaj	A
ki jo je dopletla. »Veste, teta,« je dejal	tedaj	Anže, in popil še zadnjo kapljo cividinca iz	A
Lezel je s peči.	Tedaj	se je odkašljal Fortunat in vprašal tiho in	A
in če dobro plača ... * Deželni glavar je bil	tedaj	na Goriškem Ivan Gašper grof Kobencelj, gospod	A
je Bandelu hvaležen za prijazno obvestilo.	Tedaj	je vzrohnel Zorut: »Bersa!Ne govori z njim!	A
dejal Bandel in tako vsaj malo zbegal ljudi.	Tedaj	je prišel sluga, da poglavar čaka, naj vstopijo	A
Niso vedeli, kaj bi storili. Pa se je	tedaj	približal Bandel, se poklonil podglavarju in	A
drobnemu mesarju ob sebi svojo težko roko na rame.	Tedaj	je velel podglavar osorno: »Izpustite svojega	A
Kolje same kozliče.«	Tedaj	je stopil podglavar pred močnega človeka.Komaj	A
Pred deželno hišo so obstali.	Tedaj	je vzrojil Zorut: »Bersa je vsega kriv!« Stegnil	A
»Kdaj? Morda	tedaj,	ko je še živela skopa Tolminka, ki se je ogrinjala	A
dac Karnelu, a zató zamerili grofu. Bil je	tedaj	v Ajbi krčmar, po imenu Štefan Maraž.Kakor Kobal	A
dejal Maraž. »Kaj boš hodil sam,« je dejal	tedaj	Kobal.»Pojdemo vsi.«	A
»Poti so grde,« jo je tolažil mož.	Tedaj	se je vrnil sin. »Gre,« je povedal sin, »pa	A
Jezika menda nisi izgubil!« »Nisem,« je rekel	tedaj	mož in sedel za ognjišče. »Bom povedal, če boš	A
galjote.« »To je beseda, Bog daj dober večer,« je	tedaj	pozdravil človek, ki je pravkar vstopil.»Martin	A
so mu odtrgali kakor pri fantovski tepežki.«	Tedaj	je planil Podgornik in viknil: »Tiho bodi, Mica	A
Mladi na levi so se potuhnili.	Tedaj	je označil podglavar namen seje.Zbornica naj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani