tedaj (3.601-3.700)

Nekdaj je ležal Vid Lesovéj na smrtni postelji in	tedaj	se mu je postavilo izgubljeno življenje pred	A
stari gozdovi ničesar ne pripovedujejo? Ali vam	tedaj,	kadar sapa vleče in listje šumi, ne doni iz	A
da vam postajam nadležen. Za danes jemljem	tedaj	slovo.Pozneje se ve, da še pridem!	A
»Z Višave!« vzklikne začudena. »	Tedaj	sorodnik?Kako me veseli, da ste nas obiskali	A
Trava in resje poganjata po plani.	Tedaj	se skoraj prestraši.Na mahovju je ležal človek	A
Ko pride zima, bo mrtev. Mislite si	tedaj,	da sem list, ki mrje pod vejo.Samo, da sem padel	A
Skloni se in pobira.	Tedaj	stopi oni izza drevesa. »Jezus, Ana, beži!«	A
Drži jo tako močno, da se ne more iztrgati.	Tedaj	pa ji postane v istini oko solzno. Lesovéj bi	A
bilo srce še prepolno maščevalnih misli. Ko	tedaj	zapazi solze v krasnih očeh svoje ljubeznive	A
Bogomir ga zato ne izprašuje dalje. Prideta	tedaj	tudi že prav k Višavi, kjer starec takoj izgine	A
človek, kar je Bogomir opazil takoj. Nikdar ga	tedaj	ni povpraševal, kako je živel do zdaj in kaj	A
deblo tik prepada, o katerem smo že govorili.	Tedaj	vpraša Bogomir temnega svojega prijatelja, kaj	A
Ugolino borilo človeštvo z lakoto in smrtjo.	Tedaj	pa bo konec sveta!Ali poprej bo kazala ta tragedija	A
poganja lukovški parket. Ta odbor se gnete ravno	tedaj	okrog visoke gospodične, ki se je brez dvojbe	A
stropa visi nekoliko svečnikov, na katerih pa je	tedaj	gorela samo vsaka druga sveča, tako da ni bilo	A
Taka je ta ženska učenost!	Tedaj	pa je prikipela veselica do svojega vrhunca	A
herzig!« . / . / stran 67 . / In vi bi morali	tedaj	videti malega markíja, kako je zavihtel svojo	A
stvar!« doda vijolica. Tudi te besede je čul	tedaj	v gozdu!Zdaj dvojba ni več mogoča!	A
je tu, in zdaj ni več smešno, če jo ljubi!	Tedaj	pa se postavi naš Ferdinand Sodar sredi dvorane	A
služabnike. Bila sta to liberalna učitelja,	tedaj	v navadi pri nas Slovencih. Ernest Malec je	A
vina polne. V najburnejšem hrupu se dvigne	tedaj	rakovški gospod župnik Andrej Blagor s svojega	A
Takoj zadoni žvenket vinskih kup! Ali	tedaj	se odpro vrata in v sobo stopi ‒ Bogomir Lesovéj	A
na svojem mestu, ko se je gost priporočal.	Tedaj	pa se je gospod doktor Zima storil domačega	A
tleh, kakor bi se drsal po ledu. Tako se tudi	tedaj	pridrše do gospodične Amalije Murnove. »Gospodična	A
hitro pristopi. Nesreča je hotela, da je ravno	tedaj	pred gospodično Amalijo sedel njen ljubljenec	A
ki se je ječe stiskal k svoji gospodinji. Od	tedaj	je živel Bogomir Lesovéj v grozni nemilosti	A
Pred pragom je obstala. Sonce je zahajalo	tedaj	in v zlatu se je žarilo večerno nebo.Ko je tako	A
Bogomir se lahkodušno obrne.	Tedaj	pa zre v mili in zardeli obrazek, ki je od prvega	A
In obriše si potno čelo.	Tedaj	pa se oglasi gospodična Meta: »Jaz pa vem, mama	A
ima pisano svoje cvetje in sončne svoje žarke.	Tedaj	je vedel zagotovo, da jo ljubi, a vedel je tudi	A
in pri mizi smo sedeli, in Viktorju je ravno	tedaj	sedla na čelo črna muha. Spominjam se tega dne	A
smejalo bistroumnim besedam mladega sinčka. Ali od	tedaj	sovražim tega človeka, a časih se čudim sam	A
da se je prebudil iz dolgega dolgega spanja!	Tedaj	se mu pove, da ima domovino, majhno, zapuščeno	A
v Krakovo ali v Varšavo ali v sveto Moskvo!	Tedaj	pa je posegel moj varuh, gospod Ernest Malec	A
postanem zakonito polnoleten in da postanem	tedaj	tudi gospodar svojemu imetju.In tedaj sem hotel	A
postanem tedaj tudi gospodar svojemu imetju. In	tedaj	sem hotel v kraje svete in blage, kjer teče	A
Tekstor sramoval samega sebe. Bogomir se spomni	tedaj	gospodične Mete in njenega častilca, beležnika	A
je morala s silo iz vroče glavice, katero je	tedaj	gospodična Ana stiskala v belo blazino. Ne bo	A
bila že tako zelo vdala svoji usodi, da je tudi	tedaj	ostala mirna.In če nam viri govoré resnico,	A
se je skoraj noč. V dolu, v Rakovcu pa zapojó	tedaj	zvonovi in možnarji pokajo. »K jutranji birmi	A
zvonjenje,« odgovori Bogomir, »in misliva si	tedaj,	da tudi najini ljubezni zvone, Ana, tudi najini	A
njega je slonel sin, notar, ter se ‒ posebno od	tedaj,	ko je prišla konte sa očividno nekoliko sramoval	A
smešno-prozaičnega prizora pri plotu. Ali ravno	tedaj	so se gospodje stiskali okrog grofa, ki je pripovedoval	A
Kako bi ne bil, če vedno ravnate z menoj kakor	tedaj,	ko sem še po šolskih klopeh trgal obleko?« vzdihne	A
»Tu je,« odgovorijo drugi. Počasi je	tedaj	po vaškem trgu prikorakal škof in knez Janez	A
dokončanem opravilu pa se je podal v zakristijo.	Tedaj	je bilo, da je Bogomir Lesovéj dvignil pogled	A
Mrzlo se je ozirala po množici pod sabo, in	tedaj,	ko je Bogomir dvignil obraz, srečala se je s	A
okrog vašega prestola, pomoči in rešitve proseč,	tedaj	mu ne boste odgovorili: tiči v temi, v kateri	A
je umiral na Golgoti, prosim vsak dan, da bi	tedaj,	ko bom s smrtnimi boji moral zapuščati to naše	A
boji moral zapuščati to naše življenje, da bi	tedaj	zveneli okrog mene domačega jezika glasovi,	A
okrog mene domačega jezika glasovi, da bi mi	tedaj	napolnjevali dušo tisti mogočni občutki prve	A
sem še včeraj tekal otrok okrog domače hiše.	Tedaj	tudi nisem poznal drugega jezika nego tistega	A
pristavi otožno, »koliko časa je preteklo od	tedaj.	To pa je resnica, poezija, ki veje iz materinega	A
večno je resnična! To čuti človek najbolj	tedaj,	ko v sivi starosti zapušča življenje!« Filip	A
beseda, Lovre!« ‒ in čulo se je, kako sta vstala	tedaj	ter se bližala izhodu.‒ »Mož beseda kakor skala	A
pogledom, in zavedel se je groznega položaja šele	tedaj,	ko sta bila onadva že davno odšla. ‒ PETNAJSTO	A
oblaki, ki so pluli visoko po nebu ter se ravno	tedaj	žarili v zlatu zapadajočega sonca.Obrnivši oko	A
In zopet je vihtel modri robec po zraku.	Tedaj	je prihitela hči Meta v sobo. »Tu sem, ata!	A
Pa ni! Ko ti spiš,	tedaj	tarejo očeta tvojega skrbi, in spanje mu na	A
obraz. »Da mi jih Sodar, ali da mi jih samo	tedaj,	če dobi tebe v zakon.Zdaj veš, kako je.	A
pri oknu zagleda v krajino, katero je pokrival	tedaj	že večerni mrak. »Ako hočeš sama tako,« spregovori	A
hotela, povedati ti moram vse. Dolgo je že od	tedaj,	ali sence tistih časov segajo še zdaj v življenje	A
si tičal, da te ni bilo? In tudi žena me je	tedaj	vedno vpraševala, kje sem ostal, da me ni bilo	A
človek, v katerem so kipele vse strasti. In	tedaj	sem še tudi obilo denarja imel, ki jih zdaj	A
Mogoče! Dolgo je od	tedaj.	Gotovo pa nisi do danes vedela, čemu jo je ta	A
Ali res? Ernest Malec je bil	tedaj	pač v takih okoliščinah, da ni smel imeti ‒	A
tiho zadovoljnostjo hrustal s starimi zobmi.	Tedaj	je pa živinče hipno dvignilo težko svojo glavo	A
Lesovéj!« popravlja Bogomir ponižno. Ravno	tedaj	sta morala prekoračiti veliko lužo.Ker jo je	A
grozne nazore, ki sta jih . / . / stran 164 . /	tedaj	porodila strah in umor ter jih krstila s sveto	A
v stiskah, katere je tembolj občutil, ker je	tedaj	že občudoval, v vsakem oziru občudoval krasno	A
cesarski trs. Grof Anton pripoveduje, da je	tedaj,	v tistih groznih časih, ko smo še imeli tlako	A
vaši ostati!« Po gozdni poti je prijezdila	tedaj	dolga, koščena oseba grofa Antona.Nekoliko začuden	A
ob straneh na vinske gorice, nad katerimi je	tedaj	vrela poletna vroči na.V tej sobi, tik okna	A
taki smo bili, nekdaj, v mladosti hi, hi!	Tedaj	smo razprostirali peruti, kakor bi Boga ne bilo	A
otročiček moj? V sobi ne vidim tako dobro kakor	tedaj,	če zrem na planine, pod jasno nebo!« »Jaz sem	A
rekli tistemu kraju: na Nižavi! To je bilo	tedaj,	ljubi otročički moji, ko vas še na svetu ni	A
ni prenehalo. A ti, ljubi Anton moj, bil si	tedaj	še otrok in Veliki Napoleon se je bil ravno	A
se je, kakor ste videli, resno in moško. Že	tedaj	je vedel, da ločijo naju visoke, neprestopne	A
Torej je tudi mrtev? Seve, seve, od	tedaj	je zdaj več nego pol stoletja in v zemljo moramo	A
kneginja zgovorna z novim gostom, oglasila se je	tedaj:	»Gospod Lesovéj, tu imate še tesnejše stališče	A
žar neskončne ljubezni proti njemu, ki je bil	tedaj	brez dvojbe najdrznejši človek stoletja svojega	A
Aleksander, najlepši mož v vsej Evropi! Hipoma je	tedaj	v sobano prihitela grofica Tvrdovska. ‚Visokost	A
mu je kraljevalo pravo veličanstvo. Še celo	tedaj,	kadar je bil njega vzorni obraz miren, pretresal	A
se je spreminjalo zlato na obleki njegovi.	Tedaj	v tistem trenutku sem prvič v svojem življenju	A
obitelji Palffyjevi, kar morda niste vedeli.	Tedaj	je vojvodinja Kornelija Amalija bledejša postajala	A
Ali za življenje svoje bi se ne bila preganila	tedaj!	‚Ni mogoče, grofica!?’	A
podjetjem, bile so mu vse bogoljubne duše vdane. Do	tedaj	je sekal Malčevemu blagostanju rudnik, o katerem	A
je v sreči svoji Ernestu Malcu, ki ga je od	tedaj	prišteval k svoji obitelji, razodel še drugo	A
stalo me je denarja, da sem bil ves trd! Ali	tedaj,	dragi moj, dobivali smo živež skoraj zastonj	A
stopil med častnike ulanskega polka. Ta je	tedaj	že dan pred poroko dospel na Nižavo.S sabo pa	A
neprestano sukal z drobnimi prsti, in posebno	tedaj,	če je bil v družbi, v kateri so se nahajale	A
je pričelo besedičiti o kaki opolzli stvari,	tedaj	se je grof Welser hipno oživil in na blaziranem	A
tlaku, odmevalo je od sten. Časih je postal in	tedaj	se je vselej čulo, da je govoril sam s seboj	A
To bo še prijetno danes!«	Tedaj	se je hotel skazati tudi naš vitez Lanski.Vstal	A
se je vsilil v razgovor domači sin Viktor. Do	tedaj	je sedel tiho pri mizi, in na obrazu se mu je	A
Tekstorja!« Pozornost vse družbe se je obrnila	tedaj	na tega nesrečnega človeka.Na stol je bil sedel	A
gospoda sekundanta nižavski tolmun, ki je bil	tedaj	zamrznjen ter je služil gospodi v drsališče	A
/ stran 213 . / Senci enak se je izluščil	tedaj	Viktor iz meglenega zatišja ter ‒ za streljaj	A
se je v zraku nad njim razprostirala. Ravno	tedaj	poči strel.Čul ga je Viktor in izprožil orožje	A
Zatisnil je oko. Pod oknom se je podrla	tedaj	skladalnica drv, da se je čul mogočen ropot	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani