tedaj (3.701-3.800)

svatovščini. Morda je bila v mislih pri njem, ki je	tedaj	ležal v osamljeni višavski sobi na mrtvaškem	A
vsakdanjosti svoje ne upa se ni spregovoriti.	Tedaj	je omenjeni cvet padel iz njenih las ter se	A
trd, kakor bi se sramovala mehkote svoje. Od	tedaj	je živel Bogomir Lesovéj v nekaki duševni omamljenosti	A
Z Bogom, gospod Lesovéj!« Ravno	tedaj	je prihitel grof Welser iz sosednje sobe ter	A
šepetala tisti dan pred zrcalom in te besede so me	tedaj	v tistem trenutku zopet ojačile.Sama se je spominjal	A
duša in pričel sem govoriti, kako mi je ona od	tedaj,	ko sem jo videl prvič, zmagala srce, kako se	A
jemali glave za francoske prve revolucije! Ali od	tedaj	so se časi spremenili!Da me le ona ljubi; njo	A
je obupnost z železnimi prsti po meni! Ravno	tedaj	je pridrdral voz na graščinsko dvorišče!Prihiteli	A
sladko se nasmihajoč. Znan mi je bil ta pogled od	tedaj,	ko mi je dejala: »Kaka odrasla otroka sva pač	A
tik reke stoječem posestvu imenovali. Ali	tedaj,	ko se naša pripovest pričenja, je Struga skoraj	A
in z zeleno travo obvitega pripluli k produ,	tedaj	ga ni kota v moji duši, kjer bi tičalo najmanjše	A
naš grof pa se je jezil in penil, in najbolj	tedaj,	kadar se je tisto streljanje do nas razlegalo	A
Ti tega ne veš! Tudi jaz nisem vedela do	tedaj!	« »In kako se je končno zvedelo vse?	A
»Zvedeti se je moralo! Sedaj je od	tedaj	kaki dve leti.Spomladi smo bili prišli tu sèm	A
Mlad človek je bil.	Tedaj	je bil ravno dokončal študije na univerzi ter	A
Jaz ga do tistega večera nisem poznala.	Tedaj	pa je hipoma stal v sobi, bled in razžarjenega	A
V sobi, v stolpu tik vode stoječem, pa sta	tedaj	pri oknu sloneli domača kontesa Serafina in	A
Onstran ob bregu prikazal se je namreč ravno	tedaj	človek, na konju sedeč.Počasi je prijezdaril	A
Obmolknila je ter se tja v dan smejala sama pri sebi.	Tedaj	pa sta kontesi videli, da je blazna.Plaho sta	A
Pridem gledat! Kadar Konštantina doma ne bode,	tedaj	pridem!Da ne bode vedel!	A
Da ne bode vedel!	Tedaj	pridem in po vašem vrtu bodemo hodile!«	A
Sedaj gresta!«	Tedaj	pa je skozi vrata pri dvorišču pridirjal baron	A
polenom je otepel in razgnal vse, tako da se ga od	tedaj	ni lotil nikdo več. Končno moramo še	A
srdito nespametna. To je bila družba, katera je	tedaj	hrumela po Otoku.Moralična njena notranja vrednost	A
in v vedenju prav kakor kmet in še hujši! -	Tedaj	je prišel po poti grof Egon.Orožje je bil vrgel	A
grof Milan še živel!« »In kakšni so bili časi	tedaj?	« oglasil se je sin, vitez Trd. »Dobri	A
so piti in pili so mnogo. »In kako je bilo	tedaj,	ko je grof Milan še živel?« vprašal je sedaj	A
radoveden kakor ženska. »Dobri časi so bili	tedaj,	prijatelj, in vsak trenutek moraš obžalovati	A
zvestobo! Ali toliko vam pa že povem, da mi je	tedaj	poželenje preplulo vse žile!In tudi grof Milan	A
hitel za dovtipom, tako da je dekle, prišedše	tedaj	ravno iz samostana, z mokrimi očmi zrlo v njega	A
»Nikdar ga nisem videl!	Tedaj,	ko se je umoril, bil sem ravno na univerzi,	A
zarja razširilo čez obraz in morda so se ji	tedaj	razklenile teme, v katere je bila zavita njena	A
vodi, ki se je kakor kača izgubljala v temi.	Tedaj	pa je kontesa Serafina lahno vzkliknila in s	A
skrčeni čez prsi. Kadar pa so valovi pljusknili,	tedaj	se je vselej prikazal bledi obrazek iz vode	A
mama strežaju, »jaz moram s konteso govoriti!«	Tedaj	sem vedela takoj, čemu da mama za danes ni bila	A
ji je vse in spoznala je svojega zdravnika.	Tedaj	pa se ji je kri zopet povrnila v srce, in ničesar	A
se razburila nad pogledom, ki se mi je odkril	tedaj!	»Oj, tu je baron Konštantin s svojimi	A
Bila sem čisto sama!	Tedaj	pa sem se spomnila tiste uboge baronese Zore	A
Odpustite, kontesa! Časih mi zakipi kri v glavo in	tedaj	sem bolj osoren, kakor je moja želja!«	A
okolico, da se ni videlo deset korakov pred sé,	tedaj	je prižvenkljal grof Egon ter sredi otoškega	A
s sladkim glasom nadaljeval: »No vidiš, pa	tedaj	še ni bila blazna!Saj se je spominjaš, te baronice	A
baronice, ki smo jo potem izvlekli iz vode!	Tedaj	pa je bil grof Milan že poročen z grofico Ano	A
Resnica to biti ni mogla!	Tedaj	jo je prešinilo: baron Konštantin ve resnico	A
srce. Povedati moramo, da baron Konštantin	tedaj	brez strasti ni bil.Ko je namreč podil se med	A
se je videlo, da je hodil mož prav upalih lic	tedaj,	ko se je tvoje življenje borilo s smrtjo!Ali	A
da stoji v prostoru tudi postelja. Bila je	tedaj	v spalnici barona Konštantina. Prestrašila se	A
Takoj jo je zopet zaprla.	Tedaj	je zapazila pričeto pismo na mizi.Takoj se je	A
duh premotil, da sem jo poljubil na lice. Od	tedaj	pa me hoče pamet čisto zapustiti.Pred zrcalom	A
vstopil. Ali glavice si ni upala privzdigniti	tedaj.	Odločno se je sramovala.	A
se pogledovala kipeče, kdor je videl, kako je	tedaj,	ko sta stala pred grmom divjih rož ter občudovala	A
krvi stepla. Zaradi tega so previdne ženske že	tedaj	govorile, da otroče, ravnokar rojeno in na Kristovo	A
prste, tako da je bil samo mezinec na mizi. In	tedaj	se je zgodilo! »Da si zapomniš, kdaj si kradel	A
zajokal sem in v muki zaklical: »Oče naj pride!«	Tedaj	se je ti revi nekaj odkrilo, kar ni nikdar pričakovala	A
gotovo je živela v pomanjkanju in revščini.	Tedaj	pa je bosonoga skakala in plesala, da je bila	A
videlo, kako pazljivo vlečeta vase njene besede.	Tedaj	se je prebudila skakalka, Špela Ocepkova.Nekam	A
ko boš umiral, bo prestreljeno tvoje telo!«	Tedaj	je zaklicala tovarišica: »Najin mož prihaja	A
Odpovedala se je svetemu evangeliju in od	tedaj	ni bila več moja hči.Vrgla sem jo iz svojega	A
»Oče je govoril o tebi.« »	Tedaj	si Visoški?Tudi moj je govoril o tebi.«	A
Prišel si vendar enkrat k svojim sorodnikom!«	Tedaj	je pristopila še ženska, ki se je do tedaj tiščala	A
Tedaj je pristopila še ženska, ki se je do	tedaj	tiščala na klopi pred zapečkom, tako da je nisem	A
umreti bi morali v temnicah na loškem gradu!«	Tedaj	je starka povzdignila svoj glas, da se je slišala	A
cmoki, napolnjeni s sirom in orehi, česar do	tedaj	še nisem nikdar jedel. Stara mati se ni prikazala	A
ki se je nerad razgreval, razvnel pa se je	tedaj,	če se ga je zadelo pri najobčutnejšem, če se	A
In Othinrih: »Potem boste toliko imeli kakor	tedaj,	ko vas je najina mati jemala!« Tako sta ta dva	A
na polje, da priganjamo z njim leno živino.	Tedaj	sta sinova postala plaha in od mize sta hitela	A
enkrat je ponovila: »Marija, pote sem prišel!«	Tedaj	je oče zahropel: »Pasaverica, ali je to pravo	A
sporočim, kar mi je bil oče zaukazal. Ravno	tedaj	je prikorakal med množico Mihól Schwaiffstrigkh	A
ta, da te potegnejo na grad, in koliko je od	tedaj,	ko si zadnjih šest tednov presedel gori?Pšenica	A
kladi, preklinjati. Sveti moj patron mi je	tedaj	vdihnil misel, da je ta klada del tiste pokore	A
Mojemu ječanju se ni odzvala živa duša. Pa tudi	tedaj	ni dospelo moje trpljenje do vrha.Izpiti sem	A
da sva v tihi noči odrinila k Švedom. Tam je	tedaj	zapovedoval vojvod Bernard, ki se je imenoval	A
težkih zlatnikov, katere sva pošteno delila. Od	tedaj	se pričenja moja nesreča.V ta rumeni denar sem	A
vasi, ki so jo imenovali Jenikov. Mošnja je od	tedaj	s plenom in ropom postajala težja in težja in	A
konjiča, dasi je bil že tako preobložen. Od	tedaj	sem tičal en dan v sedlu jaz, drugi dan Jošt	A
da bom padel občini v breme. Za denar so bili	tedaj	hudi časi; zatorej je bil moj zaklad precej	A
zanje zastavil dve lepi kmetiji na Visokem.	Tedaj	mi je zasijalo sonce.Ponudil sem gospodu glavarju	A
Umrl je na pepelnično sredo.	Tedaj	sem ponovil obljubo, da hočem vse žive dni delati	A
spremenil blagoslov Felicijanovega vnuka! Od	tedaj	se govori, da stari Visočan na svojem grobu	A
teh časih lahko dogodi pomota ‒ je bila Agata	tedaj	stara morda sedemnajst let. Imeli smo jo za	A
meni je prisedla tudi Agata, ker se je bila do	tedaj	dolina že privadila, da se ni več pohujševala	A
in vprašala: »Boš plesal, Izidor Khallan?«	Tedaj	se ji je približal Ramovšev Štefan, še čisto	A
ne znam plesati, kar ji nikakor ni ugajalo.	Tedaj	se je polastila brata: »Boš pa ti, Jurij!«	A
jo krenila po tovorni poti proti Visokemu.	Tedaj	sem pričel: »Jurij je lahkomiseln in komaj bi	A
bi jima kam ne odfrčala. Če je vmes birič,	tedaj	ni veselja v kmečki družbi.Zatorej se je med	A
vse jokalo. Samo deklica je bila mirna in še	tedaj,	ko so ji hlapci zvezali roke, ni izgubila poguma	A
Videl sem, da bi rad govoril z mano.	Tedaj	smo sosedje živeli med sabo v ljubezni: kar	A
potu ne človeka ne konja, odrinil proti Loki.	Tedaj	se tudi pri kočah še niso prikazovali obrazi	A
jaz pa sem vstopil v škofovo čumnato, ki se od	tedaj,	kar sem jo videl, ni bila spremenila. Križ na	A
sveti Izidor, škof Joannes Franciscus je bil	tedaj	razkačen v polni meri!‒ Pristavil je še: »Morda	A
hodilo je po poti skoraj toliko množic kakor	tedaj,	ko hodi ljudstvo na božja pota. Hribovcev in	A
In še enkrat kaj!«	Tedaj	je bil star kmetič iz Inharjev, z dolgo suknjo	A
Pri Sv. Jakobu je bila deseta ura.	Tedaj	so pristopili k svoji mizi gospodje sodniki	A
bila njegova. Zakon s hudičem je bil torej že	tedaj	sklenjen, ko je Agata Ema Schwarzkoblerica prišla	A
na svetu, pa vendar ničesar ne dokazujejo!« ‒	Tedaj	je bilo, ko je hotel baron »Flekte« zapreti	A
bilo zapisanega pod težkim pečatom, ker je od	tedaj	preteklo že skoraj dvanajst let. Toliko se še	A
da Škofja Loka nikdar ni videla takih dni kot	tedaj,	ko so sodili Agato Schwarzkoblerico. Najstarejši	A
se je trlo radovednežev kakor prejšnji dan.	Tedaj	je prišel z grada gospod Joannes Franciscus	A
pristopil k Agati in je nekaj govoril z njo.	Tedaj	se je imela pričeti bridka in grenka ura ‒Sveta	A
. / stran 196 . / prosil in katerega mi do	tedaj	ni hotel dati.Tako je prišlo znamenito to pismo	A
stokanjem. Že smo jahali proti Scheffertnu, in	tedaj	se mi je zganila v naročju.Vročina je šla od	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani