»Bog se nas usmili!« vzdihnila je mlada ženica, »morda bi bilo res bolje, da sva danes doma ostala po vaši volji!«
Kakor se daje iz teh besed Ane Rozine sklepati, imele so že tedaj v tistih neolikanih časih lepe zakonske žene svoje slepe može v taki pokorščini, da so le‐ti vse storili, kar so one hotele. Tudi vitez Sonce je bil tak zakonski revež, ki je moral plesati po sladki piščalki nežne Ane rozine, in to takoj v pričetku mladega zakona.