Linice so bile zasteklene z močnim, dvojnim steklom, vhodna vrata pa so bila toliko dvignjena, da bi se lahko odprla tudi v primeru snega okoli stolpa. Povrhu pa sem dal v stolp tudi kositrne kozarce, špiritni gorilnik in samovar, pa še tri stolčke, a je zadnje kaj hitro dobilo noge, oziroma je vse skupaj pobral veter, kajti med planinci so bili že tedaj taki, ki so cenili le svojo imovino, do tuje pa niso imeli prijaznega odnosa.
Ko so vsi moji delavci prišli v Dežmanovo kočo, smo skupaj izpili likof in se kaj malo ozirali na oskrbnika, ki je bil edini stanovalec tistega dne.