tedaj (2.701-2.800)

Ali se zdaj vstane?«	Tedaj	se je zavedel Luka.Za hip so se mu stisnile	A
Zdaj veš!«	Tedaj	je stopila iz sobe Marjanica.Katra ni rekla	A
In Marjanica je pustila Anico samo. In	tedaj	so prišle nad Anico čudne misli.Čudna čustva	A
razprtih, je gledal strah, strah in samo strah.	Tedaj	je Marjanica vrgla berivko v stran in letela	A
V hlevu je zamukalo neko živinče.	Tedaj	se je pokazal na vratih, ki so se škripaje odprla	A
Pa je slabo naletel.	Tedaj	je Anže obupal, krenil spet v hlev, zaril se	A
Umrla bo! In to je bila	tedaj	njegova mati in res je umrla!Anže je začutil	A
solze v oči, in se je domislil svojih besed	tedaj,	in kakor v sanjah je začel šepetaje prositi	A
»Naj ne umrje, naj ne umrje!«	Tedaj	se je razlilo morje svetlobe in solnčne luči	A
Vas ne maram!«	Tedaj	plane Katra kvišku.Čudovito ji gore oči.	A
no!« je vprašala zdaj že vznemirjena Anica.	Tedaj	se je Marjanica dvignila, zbrala vse svoje moči	A
bi jokala, očeta itak nima več, in ga nima!«	Tedaj	se je tudi Anici storilo milo: »Marjanica	A
drugod, pa potrkal na konec še pri Pušarju.	Tedaj	ne le, da ni dobil vina, temveč ga je Pušar	A
Noe se je bil zmotil, Pušar se ni! In od	tedaj	je še z večjo vnemo gojil svoj Kuk. Tega moža	A
se je spomnil celo zapuščene žage in mlina.	Tedaj	je bilo Katri dovolj. »Saj še za kmetijo	A
nisi mislil tega, ali me nisi obdolžil tudi ti	tedaj,	ko je umrl Juri?Povej!«	A
Kadar mi je vrgel v obraz ciganko in beračico,	tedaj	je vzbesnelo v meni.Tedaj sem mu povedala, da	A
ciganko in beračico, tedaj je vzbesnelo v meni.	Tedaj	sem mu povedala, da mu nisem nič dolžna in mu	A
večera, ko je bila vrgla deklico božjast. Od	tedaj	je bil po stal Anže proti Jerici nekam resnejši	A
»Kako je še otročja!« je pomislil.	Tedaj	pa se je spomnil, da ji je mislil povedati še	A
zelo resno. In ko je vprašala Jerica »kako«,	tedaj	je videl Anže, da je še preotročja in v tej	A
kamor je že padlo. Tam koncu senožeti se je	tedaj	pokazal Anže in se z veliko radovednostjo pripodil	A
Ali se boš pustil ko otročaji od učitelja?«	Tedaj	je Neža prestala s svojim nečloveškim ravnanjem	A
»Kdo bo pa kožo,« se je smejal Anže.	Tedaj	je Šime pozabil Neže in se zapodil za nadležnim	A
Šime je grozil fantu s pestjo.	Tedaj	ga je pripravil k zavesti resni glas Pušarjev	A
češ, da kozarček domačega ne bo zavrnil.	Tedaj	je zaupal Pušar Anici, da bi rad govoril z njo	A
Bomo videli, kdo bo zmagal.«	Tedaj	je zajokal otrok v sosedni sobi.Katra se je	A
odnesla otroka v sosedno sobo in ga razvila. In	tedaj	je opazila, da je opečen po prstih.Skočila je	A
Izvil si je piščal in začel piskati.	Tedaj	je prišla doli na Peči iz hiše Jerica.Anže je	A
Pa so zopet rekli: je.	Tedaj	je Anže premagal samega sebe in svojo radovednost	A
»Moški je postal!« je dejal oče.	Tedaj	se je oglasil Anže. »Ali ste prišli	A
odvrnil mož in pogledal fanta skoro užaljeno.	Tedaj	je vstopila Katra. »Ta je!« je zašepetal	A
Ne daš nič očetu?«	Tedaj	je oblil Anžeta sram, in skoro hud je bil na	A
vzel ta cekin in se vrnil iz hleva. In prav	tedaj	je prišel oče iz hiše. »Zdaj pa grem	A
Če nimaš kam deti, saj imaš mene!«	Tedaj	je izvlekel Anže cekin in ga izpustil očetu	A
In videl ga je še koncem ovinka. In	tedaj	se mu je izvilo ko prošnja: »Oče, ali	A
Spodobno je, da ga slavimo v mrak, ko narava spi.	Tedaj,	ko je narava bedela ob njegovi smrti, smo spali	A
Jerica! Če je bilo srečno katero bitje ta večer,	tedaj	si bila ti!Prerila se je bila do božjega groba	A
»Ne bo,« je ihtela Anica.	Tedaj	pa je opazila, da drži v roki kačo in ne palice	A
potez, se ji je zdelo, gleda Lipetova slika.	Tedaj	se je vrgla Anica na posteljo in zaihtela v	A
viharno utripajoče srce. S tresočimi rokami je	tedaj	Katra pretipala svoje telo.Silno se je bala	A
svetoval zdravnik in jo potolažil, da ne bo hudega.	Tedaj	je Katri nekoliko odleglo, vendar pa je ob najmanjši	A
segla tretjič po steklenici in izpila duškoma.	Tedaj	je začutila, da je izginil strah iz njene duše	A
»Hahaha! Je že res, pa ti tega	tedaj	nisi vedela, nisi vedela.« »Potem si	A
izvedel! Pa to je, vidiš, kadar bo izvedel,	tedaj	bom zadovoljna, tedaj bom plačala nazaj, kar	A
vidiš, kadar bo izvedel, tedaj bom zadovoljna,	tedaj	bom plačala nazaj, kar so napravili meni, ko	A
se obrača Jerica v stran in zakriva obraz.	Tedaj	pa začuti, da jo je prijela starka za roko in	A
Pripognila se je za nogavicami.	Tedaj	se je zopet napravila tema vse okrog. Brezkončna	A
izvilo, in dekletce se je zgrudilo na obraz.	Tedaj	je začutila, da jo je nekdo dvignil in položil	A
podedovala nekaj stotakov po teti, o kateri do	tedaj	sploh ni vedela, ali še živi.Polna nad za bodoče	A
pred nosom, je stopil k vodnjaku in čakal. In	tedaj	je prišla Neža in šele od nje je izvedel za	A
Anti bo teh malo koz ugnala.«	Tedaj	pa jo je pogledal Luka začudeno. »Katera	A
nekaj navodil, in Luka se je odpravil. Toda	tedaj	je pristopil še enkrat k Jerici in ji gledal	A
Začutil je obenem, da je že zelo truden.	Tedaj	ga je dotekel kmet. »Bog daj srečo!	A
Pa je sirota zmešana,« je pripovedoval kmet.	Tedaj	je Luka razumel, kako da ga ni umela Marjanica	A
stopala moža nekaj korakov nizdol po kolovozu.	Tedaj	se je razgrnil pred njima gozd, in izza drevja	A
trudnosti je čutil Luka veliko žalost in bridkost.	Tedaj	je planil pred kmeta pes in z veselim lajanjem	A
nimaš neke dekline?’ je rekel Krošnja. In prav	tedaj	si prišla ti, Katra.Ti -, kaj si vedela ti,	A
Potrkal je v drugo, v tretje. Šele	tedaj	je zaslišal korake in potrkal je v četrto.In	A
Zaslužek pa je bil vendar tu.	Tedaj	je Katra uvidela, da zna imeti Pušar vendarle	A
je mudilo na vas in zato je govoril kratko.	Tedaj	je prijela Katra hlapca za roko in rekla:	A
skodelico mleka, zaspala za pol ure. Navadno se je	tedaj	zbudila Anica še bolj trudna, in žalost se je	A
»Saj pojde v nebesa!«	Tedaj	je Anica sprva vztrepetala.Toda samo za hip	A
izgubljena sama vase, da bi bila to opazila.	Tedaj	pa je začutila, baš ko je zavila čez brv in	A
»Nikogar,« je dejal.	Tedaj	se je Anica umirila.Toda še dolgo v noč jo je	A
pa zdaj ji je oko zažarelo v divjem ognju, in	tedaj	je zgrabila po peresu in začela pisati.Toda	A
Tako je Katra spala in ni slutila, da se je	tedaj	priplazil na Peč Tomaž z obvezano glavo, postal	A
smrtjo je bil Pušarjev vpliv ugasnil na Peči.	Tedaj	se je znosila Katra nad poštenjakom, očitala	A
hodila Anica previdno izpred oči. Mnogokrat se je	tedaj	znosila žena nad Jerico in Lukom, zlasti nad	A
potolažila: »To mine, in kadar bo tožbe konec,	tedaj	bo videla Katra, da nisem tako hudobna.«	A
»Kaj želite?«	Tedaj	se je ozrl tudi stari preko naočnikov na Anico	A
»Da!« je odvrnila Anica.	Tedaj	je bilo čuti zunaj korake.Vstopil je odvetnik	A
stroški znašajo do sedaj... z vsem spoštovanjem...«	Tedaj	so se vrata odprla, in prišel je oni mladi pisar	A
pisarno, in je bolje, da jih vsak sam opravi.	Tedaj	je krenil Luka k Pušarju.Denar, katerega je	A
klepetulja dovolj sovražnikov. Luki pa ni bilo	tedaj	za smeh. Ko divja je skakala Katra.	A
jutra se je opotekal Luka proti Peči. In prav	tedaj	je hitela drobna stvarica s Peči sem doli, plaha	A
podrl lestvo, ki je hrupoma padla po tleh.	Tedaj	se je Luka prebudil in se dvignil.Glava ga je	A
Tudi sedaj ni Luka odgovoril.	Tedaj	pa je minila pastirja potrpežljivost, prijel	A
»Ciganom jo je prodala!«	Tedaj	je Luka naslonil glavo na kolena in mrmral nerazločne	A
slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi.	Tedaj	je obvisel njegov pogled na pisanih ostankih	A
nekako odločnostjo je govorila sama pri sebi: »	Tedaj	ko mi je umiral Jurko, sem se naučila besede	A
V plesu in veselju je prišel mrak.	Tedaj	je vstopil Lipe v sobo.Nekako debelo je pogledal	A
»Povozi ga!« je viknila Katra.	Tedaj	je mož odskočil, pobral kamen ter ga pognal	A
Marjanica, pomagaj!« je zaklicala, in res je prišla	tedaj	Marjanica v spremstvu one nove dekle. Dvignile	A
izprati ženi želodec, jo je zadela kap. Prav	tedaj	sta prišla na Peč dva orožnika in se postavila	A
poklical,« je odvrnil zdravnik. * * *	Tedaj	je Anica divje zaplakala.Pred njo je stal orožnik	A
kom da je potem govorila, kaj da je delala.	Tedaj	se je Anica nemirno premaknila.Videla je sodniku	A
Jerica pri dobrih ljudeh, ne ve o Luki ničesar.	Tedaj	se je Anica začudila, kajti prav nič ji ni bilo	A
»Lipe je na Peči!« je dejala Marjanica.	Tedaj	je Anica pogledala neverjetno na Marjanico.	A
Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!«	Tedaj	je začela Marjanica izlagati pred Anico jedil	A
jaz ljubim, tiste svarim in pokorim. Vnemi se	tedaj	in stori pokoro! Glej, stojim pri vratih in	A
Marjanica kot priči pri porotnem zaslišanju Lukovem.	Tedaj	je Anica doživela, da so jo ljudje s solznimi	A
Pol leta je minilo.	Tedaj	je stopil Lipe nekega dne k Anici in dejal:	A
»Da,« je dejal fant. »Ostani!« je rekla	tedaj	resno ona. »Kako?« je odvrnil.	A
silijo solze v oči, ter ni vedel, kaj naj reče.	Tedaj	pa ga je Anica prijela za roko in rekla:	A
Taka neumna obljuba!« je dejal fant.	Tedaj	ga je Anica prijela še za drugo roko in rekla	A
Ali rad jo je imel. In	tedaj	se je zgodilo, da je morala v bolnišnico v Ljubljano	A
mesece so jo zdravili, pa ni hotelo biti bolje;	tedaj	je prosila Anžeta, naj jo vzame nazaj domov	A
«	Tedaj	je otrok plaho razširil oči, izvil roke izpod	A
»Dobro, Magdalena, kirjelejsom!«	Tedaj	je obhodnik vstopil.Bridkost noči in samotnih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani