Vse drugo, kar je bilo lepega, pa je bilo več ali manj za vedno skrito v vseh tistih knjigah, ki so jih radi prebirali, in pa na božjih poteh, ki so jih vsako leto redno obiskovali. Obljubil sem jim, da se bova nekoč - ko bova imela več časa - oba zapeljala vse tja do Francije, do Lurda, a sem se že tedaj sam pri sebi bal, da tega ne bom mogel nikoli uresničiti.
»Oprostite, mati, za vse moje grehe!« sem jim dejal na glas.