strah (2.401-2.500)

poskočnic, ki pa so spravljale dekle v brezglav	strah,	sekal sem drva in kuhal obed, ki sva ga spet	A
V tem čudnem zamaknjenem pogledu se skrivajo	strah,	radovednost in morda tudi zagledanost.Kaj vem	A
oči, moj voh in sluh, da čutiš in prečutiš moj	strah,	veselje in vsakršna pustolovstva?V smrtne nevarnosti	A
se poskušal pošaliti, da bi prikril nagonski	strah,	ki me vselej prevzame pred šefi, pa naj si še	A
obvladati nemir v sebi. Ne sme opaziti, da me je	strah.	Potem me bo imel v pesti.	A
moral povedati, pa mi je . / . / stran 17 . /	strah	zakrnil možgane in jezik.Tako sem brez ugovora	A
je bil oglušujoč. Polastil se me je zagaten	strah,	čeprav dobro vem, da sem v avtomobilu najbolj	A
smrtjo, hip pred neznano razsvetlitvijo, ko celo	strah	onemi.Še vedno nič.	A
krogla. Najbolj mi je ostal v spominu smrtni	strah,	ko se mi je bližala in sem zaprl oči.In čudno	A
dela še vedno kot začetni pisunček, ki ga je	strah	pred intervjuvancem, strah pred snovjo, ki jo	A
pisunček, ki ga je strah pred intervjuvancem,	strah	pred snovjo, ki jo obdeluje. Potem ko je vse	A
/ . / stran 135 . / nost, pohota, zavist in	strah	‒ vsa lestvica izvirnih grehov in človeških	A
imaš še globlje vjeban samoohranitveni gon,	strah	pred smrtjo, in ko začneš podrobneje razmišljati	A
bedastih dolžnosti, izčrpava me nenehna tesnoba in	strah	pred zasedami današnjega življenja, pred nemočjo	A
Vreme je lepo. Ta	strah,	ta slutnja je nesmiselna.Pa vendar se je ne	A
stojnostne točke ne. Izginila je tesnoba, napetost in	strah,	vsi občutki so s časom vred zapustili moje telo	A
in varnosti. Vsa črnogledost, negotovost in	strah,	vse to je ponikalo.Bilo je, kot da se napajam	A
je prelevila v prijazen kraj, razblinil se je	strah	pred izgubljenostjo, žuborenje Savice je zazvenelo	A
Mi je zagledanost spremenila vidnost?	Strah	me je postalo možnosti, da me bo pogled pripeljal	A
bil znova osupel nad njenim trenutnim učinkom:	strah,	dvomi, vse se je razblinilo, vse tegobe je odplaknil	A
Zapri oči.« »	Strah	me je, da te ne bo več, ko jih bom odprl.«	A
je bila kot uspavanka, odganjala je nemir in	strah	in občutil sem samo še utrujenost.Spati.	A
Čakanje se vleče. Neverjetno, ampak ni me več	strah.	Kam je izginila vcepljena bojazen pred vsemogočnimi	A
mi nič več ne more. Mana me je cepila zoper	strah,	zoper vse vsakdanje neprilike.Tudi če mi da	A
Vse bolj v zadregi in negotovosti je.	Strah	ga je za stolček, sem pomislil.Jaz pa ne morem	A
Boji se. Čuti, da sem trden, da me ni	strah,	in v našem poklicu je že tako, da so trdni samo	A
mineralni gošči, in v njem sem se zgubljal.	Strah	me je bilo štrlečih konic in nabrušenih robov	A
me krčevito drži za roko, kakor da bi jo bilo	strah,	da me bo izgubila v noči.Ima vlažno, nemirno	A
ostali sami na vsem svetu. Gaja, včasih me je	strah,	da so zrakoplovi samo privid ali da jadrajo	A
vem. Odkar je odletel Job, me preganja čuden	strah.	Kaj bova sami, če se ne vrne?«	A
dolgo pričakovala. Ampak zdaj, ko je tu, me je	strah	ostati z njim na samem.Prosim te, ne hodi, zdi	A
»Kaj?« »	Strah	pred samodejniki.Preganjajo me, Hela.«	A
vsak večer jim nosim pičo v ozunje.« »Pa te ni	strah?	« »Koga naj me bo strah?	A
»Pa te ni strah?« »Koga naj me bo	strah?	Nikogar ni v ozunju.«	A
»Ne hodi predaleč,« prosi Hela. »	Strah	me je.« »Pa si res prismuknjena.	A
Njim gre v drugi časovni hitrosti hitreje.« »	Strah	me je, Ksena, ampak moram ti priznati, da tega	A
Kakor da so se pogreznili v zemljo.	Strah	jo postane te praznote in še bolj speši korak	A
Nobene možnosti ni, da bi preživel nesrečo.« »	Strah	me je, neke čudne slutnje me obhajajo.« »Stisniva	A
kot vse gmotne vrednote. Od mladih nog me je	strah	robotov ...«	A
modula ne zadržijo. Zdrzne se in spreleti jo	strah:	kdo prihaja v noči, kdo se približuje njenemu	A
in kljub zagotovilu izpraševalke jo preplavi	strah,	da jo lahko vsak hip nekaj zadene. »Kdaj si	A
Bili so na Upu osem.« Nezadržen	strah	oblije Kseno z mrzlo zono.Sleherni las, slednja	A
globoko v notranjosti pravi, da je vse to res.	Strah	pred homoboti je že od nekdaj zasidran v njej	A
in edino ti mi lahko pomagaš pri tem. (:	Strah	me je, Ast.Ne vem, komu bom pomagala ...	A
jo kdo opazuje, nima. Čedalje bolj jo preveva	strah	pred to samoto.Lahko jo pustijo brez zveze in	A
pravil: »Pa kaj zato! Mene vojne ni prav nič	strah.	Na ta način tako ne moremo več dalje.	A
zadnje predstave in nikogar v Mostah ni bilo več	strah,	da bi jih zamudil.Iz vagonov so se preselili	A
maral za vajenca. Po vsej verjetnosti ga je bilo	strah,	da bo fant začel svojo obrt kar v sosedstvu	A
Najrajši bi jo pobral nazaj na cesto, toda bolj kot	strah	ga je grabila radovednost in nazadnje se je	A
imelo, da bi jo kar sam ubral tja. Ni me bilo	strah,	da bi Minke ne spoznal, kajti tudi Minka je	A
Matra in morda še upokojenec iz Peselhausa.	Strah	me je bilo, da bo za Modesto prineslo še smetarja	A
ampak vedeti moraš, da je prepovedano. Mene je	strah	in to je pri vsem tem še najboljše.« Stisnil	A
gostilniškega pročelja in ob sleherni črki naju je bilo	strah.	Toda to je bilo pri vsem tem zares še najbolje	A
sledovi OF OF OF... Za trenutek ali dva naju je bilo	strah	tudi pred cerkvenimi vrati in že sva šla dalje	A
davkarji, ne mitničarji, celo slovita Morana Golar,	strah	in trepet kradljivcev državnega premoženja in	A
glave, z noži v zobeh, nagnali prevoznikom tak	strah	v kosti, da so jo ucvrli, kot da jim gori pod	A
dati natančnega podatka.« »Na Zemlji pa nas je	strah,	da smo v vesolju sami ... Ljubi, me lahko spraviš	A
izleta po ozvezdju odprl vrata mož. »Čemu ta	strah?	« se je začudil in jo poljubil na lica. »Po Mreži	A
opraviti in se osvoboditi. Razvada in tudi	strah.	Boji se votline, ker ne ve natančno, kako je	A
Prihaja bliže in v očeh se ji iskri radovednost,	strah,	strast ali kaj.Vedno se ji tako iskrijo oči	A
»Rada bi pogledala. Samo	strah	me je.Mi daš roko, Rok?«	A
Oglasijo se vsakič, ko prihaja mrk. Menda jih je	strah	v njihovih votliščih in luknjah po pečinah,	A
neka neznana znamenja in čuti, da ga stiska	strah:	nekam ga je odtisnilo in znamenja rojijo sem	A
Čemu se me bojiš? Rad bi vedel, zakaj te je	strah.	Glej, vse te stvari, ki si si jih prej jemala	A
Polde pripovedoval, ko bi vsaj lahko priklical	strah	pred medvedom, pred to nočjo v gozdu, ampak	A
Rokovo srce začne razbijati.	Strah	v tej temoti sredi gozda je prerastel vse drugo	A
hranivo, ki ga hranijo po svojih ložih. Kakšen	strah	mora stiskati ta požrešni in pogoltni živelj	A
roke in poskuša nekaj oznamenovati: vprašanje,	strah	ali svarilo. Poskusi z ogovorom: »Moje delo	A
): Ne vem. Čutim	strah,	Arok.Strah pred znajdnikom, ki je na robu zvezdiona	A
Čutim strah, Arok.	Strah	pred znajdnikom, ki je na robu zvezdiona, in	A
pred znajdnikom, ki je na robu zvezdiona, in	strah	pred teboj. (: Strah mi ni razčlenjen.	A
robu zvezdiona, in strah pred teboj. (:	Strah	mi ni razčlenjen.Oddal sem že, da prihajam z	A
krikne in že zdrvi mimo. Tudi Roka prešine	strah,	kajti nekaj strašnega je moralo pognati Poldeta	A
po neobritih licih in iz oči mu še vedno seva	strah.	»Kakšna zverina, Rok!	A
»Ja.	Strah	ima svoj čar.Da se lahko sploh še bojimo.	A
Stisnila se je h Geusu. »Ne morem pomagati,	strah	me je.« »Zdaj vem, zakaj je pramati uničila	A
strašiti obsedenemu pustolovcu, me ni bilo nič manj	strah	te srhljive možnosti. »Zato potrebujem dokaz	A
velikega vidca Danilija, se ji njen otroški	strah	ni več zdel smešen: sveti mož iz Doline senc	A
soncem in nevihto,« jo je poučil. »Naj te ne bo	strah.	Tu okrog so samo skalne kanje, ki predirno vreščijo	A
»Potem se poslavljava. Naj te ne bo	strah	samote, v samoti si bližje Bogu.« »Ničesar se	A
Ne vem zakaj, ampak nagonsko me je postalo	strah,	strah pred možnostjo, da me dromidska podoba	A
vem zakaj, ampak nagonsko me je postalo strah,	strah	pred možnostjo, da me dromidska podoba sooči	A
Ti me kar tu počakaj.« »Šla bom s tabo,	strah	me je samo ...«	A
« »Koga, te je	strah?	Da bi te ugrabili ledenodobni lovci?	A
spomnim babičino tolažbe, ko me je bilo v mladosti	strah:	ničesar ni, kar ne bi bila božja stvar, in zato	A
omaro in šla spat. Zanimivo, da me ni bilo več	strah	in sem mirno prespala noč.Takoj zjutraj me je	A
poslopje je bilo táko, da je v človeku zbujalo prej	strah	nego veselje. Pred vhodom v grad se	A
Štipko vé vso spletko. Vendar kmalu je pregnala	strah	s prirojeno samozavestjo. Pl. Hager	A
slabostjo nikakor ni hotela utihniti vest ali miniti	strah.	Proti poldnevu pa ni mogel več prestati in tedaj	A
dokupil živeža in ostalo mu je še denarja za	strah.	Na ta način sta Dihurja v nekaj letih	A
Uspeh je bil vedno isti. Otroke je pestil večen	strah,	kdaj bodo zadnjikrat videli krompir v oblicah	A
- Hudabivniki pa ne kajže.« Hudabivnico je	strah	stiskal za grlo.Karničnik pa je nadaljeval:	A
približal pujs in začuden povohal Migomiga.	Strah	je prelevil že mnogokrat največjega strahopetca	A
morali vse storiti, da se me usmili dobrotljivi	strah?	« je hotel vedeti hlapec, ki se je že bal, da	A
« »In če pride	strah	vasovat, se mu morate pokloniti, kadar ga zagledate	A
bi bil vedno v sredi tako votel kakor prazen	strah!	« »Zvečer ni zdravo mnogo jesti,« je ugovarjala	A
sem in prinašam ljudem le srečo!« »Oh, gospod	strah!	« blekne Miha Muha naposled. »Če me ubogaš, ti	A
Manitu. Profesor Iks, imenovan »Slepa Miš«,	strah	vseh Delevarov ob Ljubljanici in vobče zagrizen	A
morje, zemljo in nebo. Omarja obide zona, smrtni	strah	‒ povsod zeva prazna noč, strašno temna, strašno	A
Zadušiti me hoče.	Strah	me je, da mi zastane srce.Da, da ‒ Omar, nikoli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani