strah (2.101-2.200)

Podgorje in se z Mikcem poroči. Bila je grda kakor	strah,	nagajiva kakor škrat, obenem pa uboga kakor	A
dolino, so se mi prikazale tri reči, ki so mi nov	strah	obudile.Pred nekoliko trenutki sem bil še brez	A
ji je ostal vedno varuh, je izgubila sčasoma	strah	in se ga je privadila in se z njim sprijaznila	A
pred nama na veliko tolažbo Tonetu, kateremu je	strah	kar sapo jemal.Zdaj sem se sam preveril, da	A
pokaže v njegovi roki glogov les, coprniški	strah	in trepet.Zdaj odleti po bliskovo, kakor da	A
mi leži do deset tisoč veder vina, ali me je	strah	natočiti si ga več nego malo merico, to se ve	A
iz ust vsaj vedoma še nikoli nobene pametne.	Strah	me je, da me bo tožil in mi sv. Peter nebeških	A
Kjer je toliko ljubezni, se množi zarod, da je	strah.	Babe bodo naštele po najnižjem računu triindevetdeset	A
voza in skoraj brez plena. Erger‐Bergerja je	strah,	ki ga je to noč prebil, tako prevzel in zbegal	A
še obilo prezanimivih novic in smeha. Sum in	strah	mineta celo lisjaka Valkerja. Zadovoljno se	A
vanj sto nebeških strel. Naredila je v njem	strah,	ki se ne da misliti, nikar dopovedati.Turki	A
zdi. Bog daj, da bi bili krivi preroki, ali	strah	nas je, da ga danes leto ne bomo videli pri	A
je začula tožna mrtvaška pesem. Korličku je	strah	poživil ude.Vzel je iz žepa nožič, da bi razparal	A
se po letih še ni bila postarala, ali ponočni	strah	in notranji črv sta ji razjedala nežno truplo	A
zdelo se ji je, da niti ne diha. Spreletel jo je	strah,	da je odskočila v stran.Domislila se je zopet	A
in celo v Ameriko. Slobodina se je polastil	strah,	da zapusti, preden mine stoletje, zadnji seljak	A
je gospodi dobro znana in ji dela po pravici	strah	in brigo.Le prepogostoma ji grme na uho odurni	A
dalje z njo zgodilo, si ni upala misliti. Njen	strah	ni bil prazen, ali prevelik. Fantu se je bila	A
toliko klel kakor takrat, da me je bilo že samega	strah	in sem se ozrl, če se ne zbira kje kak oblak	A
boljših zmožnosti nobene vere več. Vladal je	strah,	ne dobra volja in prepričanje.K maši in spovedi	A
Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in	strah	želi.« Ali Slovenec je čil in žilav človek	A
pravim: »Želim srečo ‒ vaš . / . / stran 106 . /	strah	je bil prazen.«Ona me razume in se nasmeje:	A
dekleta, ki se tam ‚ženijo’, in vendar jih ni nič	strah.	Tudi jaz sem igrala to nespodobnost, ali odkar	A
morejo želeti. V bukovju je dokazal, da ga ni	strah	volka, ali je tudi dokazal, da je kos tudi zveri	A
Ljudem se je zdelo grozno čudno, da Mete ni	strah	živeti v taki samoti.Dobila je najprej pridevek	A
očenaša, ali kmalu zopet utihne, ko mu zapre	strah	glas in sapo.Ko odide že precej daleč, vržeta	A
vsaj bali, če naju ne bodo hoteli spoštovati.	Strah	je na svetu lepa reč.Rajni Jelovšek je dejal	A
Z mojo doto in z varčnim gospodarstvom ni	strah,	da ne bi mogla plačati dolgov.Vodo bom imela	A
goldinarjev, mu še ni treba stokati.’ Jaz odgovorim: ‚	Strah	me je, da pojde za onima dvema tudi ta tisoč	A
odkriti svoj greh, ali bilo me je tako sram in	strah,	da si nisem upala.Pomisli, če boš odpustila	A
le slabo prikrita sužnost, v kateri vladata	strah	in protekcija, ne pa zasluga in vestno izpolnjevanje	A
zapleten v kako politično pravdo. Vzrok je menda	strah,	ker se boje, da bi padel i nanje kak sum, ako	A
da leži težko ranjen v videmski bolnišnici.	Strah	tedaj ni bil popolnoma prazen.Rezika je prodala	A
ljubši nego Francelj. Od kod bi prišel toliki	strah,	če ne od tod, da ni hotel in smel dati sestro	A
Kaj je govorila o materi božji, me je sram in	strah	povedati.Kar je delal mož, ji ni bilo nikoli	A
očetu voljo in se omožiti. Obhajal jo je bržkone	strah,	da bi se ne razvedelo preveč, kaj počenja, in	A
spremil res nobeden skoz hosto, da me ne bo	strah?	’ V mestu je hodila h gospodom po hišah in se	A
ki jih slabi in uničuje dušo in pamet, da je	strah.	Zdaj bodo, upam, bralci laglje razumeli temeljitost	A
volu nego psu. Fant pove dekletu, kako ga je	strah	iti domov, ker ga neznanska zver pod oknom čaka	A
za glavo, pa sama ni vedela, kaj bi storila.	Strah	jo je čisto prevzel.S široko odprtimi očmi je	A
nekoliko časa greva s tabo. Veš, da te ne bo	strah	v gozdu in da ti ne bo dolgčas.« Jerica ni mogla	A
zategnjenim glasom, da je bilo Tinko skoraj	strah.	Ozirala se je krog sebe in se držala vedno Jerice	A
dobre volje in vesel. Še na misel mu ni prišel	strah.	Kaj šele skrbi!	A
divjem možu! . / . / stran 79 . / Saj me je	strah,	joj, tako strah!Ljubi Kekec, lepo te prosim	A
/ stran 79 . / Saj me je strah, joj, tako	strah!	Ljubi Kekec, lepo te prosim, molči!	A
ročice in zatarnala: »Kaj ti je, Kekec? Ali te je	strah	kakor mene?‒ O, tako rada bi tekla naravnost	A
še malo! Samo do proda me nesi, ker me je tu	strah,	o, tako strah!« Kekec se je zavedel, pa je premagal	A
do proda me nesi, ker me je tu strah, o, tako	strah!	« Kekec se je zavedel, pa je premagal svojo bojazen	A
misliš, da sem tak slabič? Kaj misliš, da me je	strah	vsakega murna, če sede pred luknjico in zaškrta	A
je zabolelo. Iz srca mu je izginil hipoma ves	strah	in ni se več bal divjega moža.Videl je, da je	A
širnem gozdu in mirovalo. A Jerice ni bilo	strah.	Hitela je samo naprej in veselila se je ob misli	A
stregla vso noč. Pa je premagala Jerica ves svoj	strah.	Nasmehnila se je in stopila k ognjišču.	A
videl Tinko še tam. Zato si je oddahnil, in	strah	mu je izginil iz srca.Saj je mislil v prvem	A
tako prestrašil, ko se je prebudil. No, njegov	strah	je bil prazen. Tinka je še vedno ležala tam	A
jokala je, na vso moč je jokala, ker jo je bilo	strah.	Kekec jo je posadil za mizo in ji stisnil leseno	A
pa je videl, kako se divji mož muza, in ves	strah	mu je izginil iz srca.‒ »Saj ni hudoben,« je	A
se je spomnila svoje mamice. In minil jo je	strah	in nič več se ni tresla.Tako je našla visoko	A
Samo težke sanje imam in v sanjah ječim, da je	strah.	Hm, nerodno mi je, ker spim tako slabo ...	A
mene ne preplaši miška, mene ne preplaši vsak	strah,	ki je na sredi votel, na straneh ga pa nič ni	A
Mišnjek, vi govorite, a vaše besede so kakor tisti	strah,	ki se ga boji naša Tinkara ...O, saj vam ne verjamem	A
Joj, jojmene ‒ naša Tinkara! Pa zakaj jo je	strah?	Saj še nikoli ni videla strahu, kakor ga tudi	A
me res sreča tista mačka?« ‒ A Kekca ni bilo	strah	in tudi preplašil se ni.Mirno je šel naprej	A
potuhni! Glej, jaz že bežim, bežim, ker me je	strah	Bedanca ... Zbogom, Kekec!Vidiva se že še kdaj	A
Kekec, ko je sopel navzgor. »Robantil bo, da bo	strah.	Pa še na misel mu ne pride, da je imel pri tem	A
A nihče mu ni odgovoril.	Strah	se je polotil Kekca, da se mu je srce kar skrčilo	A
Zato pa sem bežal tudi jaz, ker me je bilo	strah	kakor vas.Pa mi povejte, stric Bedanec, da bom	A
Kekec, Kekec! Vsaj ti se mi oglasi, da me ne bo	strah	in groza ... « Kekec je pritisnil pest k ustom	A
vstani in poslušaj tudi ti sovo, da me ne bo	strah!	Saj ti si pobič in se ne bojiš sove, pa jo lahko	A
bilo tam svetlo in ga v svetlobi ni bilo toliko	strah.	Kekec se je namuznil, pa je zaskovikal še enkrat	A
goščave Bedanec in Kekec. In resnično ‒ njen	strah	je ni varal.Kar hipoma je stopil iz gozda Bedanec	A
pa Mena ni videla Bedanca nikjer, jo je minil	strah.	Dvignila se je; z rokami je zamahnila in je	A
pograbil Mene, ampak samo ubogo ovco. Prešel mu je	strah	in oddahnil se je globoko.»Stric Kosobrin, zakaj	A
« je vprašal samega sebe. »Boji se, boji in	strah	ga je kot našo Tinkaro ...Škoda, da mene ni bilo	A
‒ le pojdi k onemu zajčku, da ga bo še bolj	strah.	O, le pojdi, če se upaš ti in oni zajček!«	A
zmigaval z glavo, ko je videl njegov obup in njegov	strah.	»Stric Kosobrin,« je rekel Kekec.	A
izpregovoril več besedice z njim, ker ga je bilo	strah	Bedanca. Tam gori med grmovjem se je prikazala	A
Hm, Bedanca se bojita,« je pomislil Kekec. »	Strah	ju je; zato pa nočeta govoriti z mano.Mislita	A
»Saj sem ti rekel, da ga nisem jaz. Samo	strah	ga je umoril, tisti veliki strah ...« In Bedanec	A
nisem jaz. Samo strah ga je umoril, tisti veliki	strah	...« In Bedanec je pogledal še enkrat na mrtvega	A
zaigral! Ne grem več v tvoje domovanje, ker me je	strah	in nočem živeti z morilcem pod eno streho!Rajši	A
stran 128 . / ostala sama onkraj soteske.	Strah	jo je in nikogar ni, da bi jo branil ... Ojojmene	A
moram, moram, ker je Mena sirota in jo je zdaj	strah,	ker je sama.A kako naj pridem tja, če pa ne	A
počela zdaj sirota Mena?« je mislil Kekec in kar	strah	ga je bilo.»Sama je zdaj tam med divjim skalovjem	A
Menara; namesto strička sem pri tebi, da te ne bo	strah	in ti ne bo dolgčas.A jaz se ne bojim ničesar	A
cekine tod okrog. Nemara pa bi jih bilo celo	strah	in bi pobegnili. Hm, mislili bi si, da sami	A
in skupaj bova čula. Veš, Kekec, da te ne bo	strah	in ti ne bo dolgčas.Pa bova govorila, da bo	A
pomirila, ko je videla, da Kekca ni prav nič	strah.	Kekec se je delal brezbrižnega in se je neprestano	A
toliko časa. Kar skakal bo in lajal, da bo	strah.	A še huje in strašneje bo lajal zjutraj, da bo	A
Jej, če se zdaj zbudi in me pokliče, ker jo je	strah?	Pa če me ne najde v izbi, bo mislila, da sem	A
poslušal, ko sem mu rekel, naj samo malo za	strah	premikasti Bedanca.Pa me ni poslušal nemarnež	A
šel sam nad Bedanca. Ne rečem, da me je bilo	strah.	Pa vseeno mi ni bilo nič kaj prav ...	A
tega. Še spremstvo si mora dobiti, da ga ni	strah.	Saj pravim ‒ hej, hej ...	A
užugal in ga vrgel v prepad ... Pa zdaj nas ni več	strah	zvečer, še manj pa ponoči.In mamice nas ne morejo	A
tam nekje v črnem lesu pod belimi snežniki.	Strah	jim je napolnil mlada srca, da so se kar obrnili	A
se je v kot in je zakrila obraz z rokami.	Strah	ji je stisnil srce, da ni mogla izpregovoriti	A
lepa senožet? Videl sem jo bil prej in skoraj	strah	me je bilo.Slišal sem glas, ki je prepeval pesem	A
streha in črna okenca. Pa je bilo Rožleta skoraj	strah,	ko je videl tisto kočo.Pokrižal se je naglo	A
« In spet ga je prevzel divji	strah.	Zdrvel je proti gorskemu potoku in pri sami misli	A
ga, kako je butal ob steno ... A mene je bilo	strah	pa sem zbežal.Teta Pehta, jaz sem samo bežal	A
Pehta pošteno premikastila, pozabil na ves svoj	strah	in samo tega se je zavedal, da je Mojca še živa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani