nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Mana, poved v sobesedilu:

Zakril sem si oči, počepnil in z glavo med koleni in zadržanim dihom čakal na pok, na rušenje in lom, pa se mi je razletel samo čas: zdelo se mi je, da sem ostal v središču dogodka, v stanovitnem središču, iz katerega seva čas na vse strani in premika vse, kar obstaja, le moje stojnostne točke ne. Izginila je tesnoba, napetost in strah, vsi občutki so s časom vred zapustili moje telo in ne vem, kako dolgo sem bil v blaženem niču, rešen vsega okrog sebe.

OB POTI K SLAPU SAVICE, pozneje Zdi se mi, da me je ob vzbuhu svetlobe nekaj presvetlilo in ožarčilo, da so se v meni zasuknili neznani energijski tokovi in da me nekdo gleda.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA