strah (2.601-2.700)

nam pomagali najti prostor, kjer bi ju ne bilo	strah	lastnega očeta.Kjer bi mirno zaspala.	A
Ali sede spali. Tu nas ne bo	strah.	« Belo me ošine.	A
Roke so se našle.	Strah	jih združil.Kot že tolikokrat.	A
V zraku je sram. Je	strah.	Ne, perilo potrebujemo.	A
Torej v novi dom in v novo šolo. Da me ne bo	strah,	da vaju nekega dne ne bi našla.Da se nekega	A
Počasi žrla. Kot prej	strah.	Jutri bo še en nov začetek.	A
Vse tiste otroške oči na meni. Bilo je mene	strah.	Potrebovali smo potrditev skupine, ljudi, oseb	A
življenje nič drugega, kakor boj z Màrijem in	strah	pred gnusnim pijancem Torsenom, ki se ji je	A
rodil sad. Tudi to je že vedel, kje bo dobil	strah	in ga skrivaj prinesel Kristini, da vrane ne	A
kanglo in se sklonila k vodi. Najbrž jo je bilo	strah.	Tončka in opazila in ko je točila vodo, je stopil	A
Da morejo biti češnje tako lepe! Tamle je	strah,	ki ga je prinesel Kristini, da vrane ne bodo	A
klobukom. Suknjiču je dal v roke belo palico in	strah	je bil tako strašen, da se ga je še Kristina	A
nadaljeval: »Strmel sem tvoji Jeli v oči in	strah	me je bilo ‒ v očeh ji je žarela elektrika,	A
povečalo in Aleša se je začel polaščati včasih	strah	in nemir.Nekoč je zagledal na ženinih ustnicah	A
bolj je tekel čas, tem bolj ga je prevzemal	strah	vse dotlej, da je jutrnje sonce prevleklo z	A
vedel, ali polje v teh hipih po njegovih mislih	strah	radi Manice, ali ugodje, da je on tisti, ki	A
narkoza.« Pred narkozo občutijo bolniki največji	strah,	pa tudi največje spoštovanje, a končno se vsakemu	A
rekoč po človeško: klical si, tu sem, gospod!	Strah,	ki me obiskuje, ima samo eno roko, pa še na	A
dragoceno darilo usode. Včasih ga je celo prevzemal	strah:	ali sploh ima pravico do take sreče, ki se je	A
na vprašanja je samo odkimaval ‒ da ne boli.	Strah	je bil tolik, da je otrpnil in se bal premakniti	A
nihče ga ne bi mogel odvleči od njih. Vendar	strah,	strah ga je paraliziral, povrh tega pa še sram	A
ga ne bi mogel odvleči od njih. Vendar strah,	strah	ga je paraliziral, povrh tega pa še sram, kajti	A
je učen, bere in piše, ali črnih mačk ga je	strah,	če jih sreča na večer.Peklenske oči imajo in	A
Vernih duš dan okrog cerkve in nič me ni bilo	strah.	In smejala sem se, kadar so možje zvečer pri	A
je prišla, a še vedno je blodila po gošči in	strah	jo je bilo.Zašla je v šumi, kakor da se je potopila	A
ga je tisti hip razumel in strašen, peklenski	strah	ga je prevzel.Videl je, kako si je Kajn odpel	A
sovraštvom pogledujejo svoje starše. Neznanski	strah	se me je polastil v ozki, temni spovednici in	A
nikdar ni videla česa enakega. Skoraj jo je bilo	strah	med vsem tem orožjem. Neki pes je jezno zarenčal	A
okrog sebe kakor besen in se krohotal, da je	strah	pretresel ljudi. Nekdo je zavpil: »Menda so	A
v svet, v bedo morda in trpljenje, ali ni me	strah.	Veliko hrabrih junakov pade v bitki, ali preko	A
čutile mrzli dih usode na svojih obrazih in	strah	jim je trepetal v prsih, da ostanejo izključene	A
da bi se iztreznil. In tisti strašni, divji	strah,	da se nekje zunaj pred postajo, za postajo ne	A
po predalih in njegovih žepih kakor smeti.	Strah	ji je stisnil srce, kadar je pomislila na to	A
Vsak šum jo je zbudil ponoči; obšel jo je	strah,	da se vrne pijan kakor nekdaj.Ali ni se vrnil	A
peljala v duhu po stezi življenja in bilo jo je	strah	prihodnosti. Kod bodo hodili, kje bodo tavali	A
je strepetala. Kakor z zobmi se je zagrizel	strah	v njeno srce.Grenko, kakor pelin v ustih, je	A
nekaj se je oglasilo v njem, česar ga je bilo	strah.	Spomnil se je, kako je dobil brzojavko, ko je	A
obiskala njegova molitev njune smrtne postelje;	strah	očetovega srca se ni dotaknil smrtne roke, da	A
in je prihajal pijan domov k mladi ženi. Ves	strah	mu je opisala, vsa razočaranja, vse, kar ji	A
spominov, žalost ji je ublažila v mehko tožnost,	strah	ji izpremenila v upanje.Nova moč je prišla v	A
njeno srce je polno ponosa, srečno je in ves	strah	pred bodočnostjo je izginil iz njega! Tako je	A
nov pogum v tvojem srcu, vendar je mene starca	strah	zate.Rad bi ti pomagal, ko bi mogel, rad bi	A
namesto razumevanja zgražanje, namesto ljubezni	strah,	da ne bi korektna familija zaradi nje imela	A
so danes pokopali, kajne? ... A mene ne bo nič	strah	ponoči.Lena je povedala, da so bili lepi in	A
ji je oglašala v srcu in neki čuden, nejasen	strah.	Drugega dne je bilo neprijazno, mrzlo vreme	A
razburjenju je ostala Tilda na vrtu. Skrivnosten	strah	ji je zatrepetal v srcu.Kakor mrena ji je padlo	A
Prikrito in nepriznano se je oglasil prvi	strah	v njenih prsih.Ali ne, ne!	A
Kaj je res?« je vprašala Tilda in neki poseben	strah	je bil v njenih očeh, da se Mimica ni upala	A
ni imela nobenega zaupanja več v sina, večen	strah	jo je mučil, kdaj in kaj se bo zopet zgodilo	A
Shujšala je. Vedni nemir, prečute noči, skrbi in	strah	za sina so jo telesno in duševno potrle.Živci	A
Temne slutnje so jo obhajale, čuden, mučen	strah	jo je stiskal za grlo. Samo še delo jo je nekoliko	A
vrnil. Kakor kuga se ji je zagrizel blazni	strah	v dušo.Brez spanca so bile noči in če je zaspala	A
glodale srce, z jekleno pestjo jo je stiskal leden	strah	za grlo.Oči so videle, česar ni bilo, ušesa	A
se ni izpolnilo, kar ji je obetala mladost...	Strah	in praznina bo ostala za njo...Smrt in groza.	A
»Nič.« »Te je bilo	strah?	« »Ne.«	A
umrla, ta večer pa me je prevzel čuden, pritajen	strah.	Stopila sem v prodajalnico, da kupim nekaj malega	A
njena mala je nesramna frklja, predrzna, da je	strah!	« In to ni res, resnično ne!	A
ti ni treba nič.« In zopet sem bila mirna,	strah	je izginil iz srca. Šele potem, ko je Vladoša	A
sence v mali, rahli dušici. Mamo je včasih	strah.	Kako se vzgaja milina v takem malem srcu, kako	A
ali počitku, nagne se k nji, jo dolgo gleda in	strah	jo je, da bi ne pokvarila tega žlahtnega brstja	A
tega žlahtnega brstja, ki je vzklilo v njej,	strah	jo je, da ne bi padla ljuljka iz njenih rok	A
doživeli. Jaz imam zdaj vsak dan svojo nedeljo, ali	strah	me je delavnika.« Popravila se je.	A
Popravila se je. »Ne, ne, ni me ga	strah,	ali on ga ne mara, on hoče le praznik, le jasne	A
po zagrebških dvoriščih v veselje pa tudi v	strah	mater. Končno sem našla v nekem kotu v moder	A
vpraša moško. . / . / stran 201 . / »Mene še	strah	ni.« »Tudi nas ni zdaj več,« pravi moj mož in	A
človek mislil kaj podobnega, bi se prestrašil in	strah	bi mu uničil vsak užitek lepote. Otrok pa vidi	A
se bojimo dežja in v sreči se bojimo solz.	Strah	pred prihodnostjo nam zastrupi vsak smeh in	A
jezijo, grmijo in bliskajo, da je človeka kar	strah,	to so očetje.A oni sivi, široki, ki se nekako	A
... Nič vaju ni	strah	greha!« Soba je potemnela, prebudila sva se	A
Cenci CENCI Ljudi mučita vest in božji	strah.	Meni se to nikoli ni zgodilo.	A
zagotovili oblast, ki jo podpirata zgolj neumnost in	strah	ljudskih množic. GIACOMO Strašno črno vidiš	A
in milijone občudovalcev. Nekaj takega kakor	strah	zadržuje papeža od take odurnosti. Vsaj ne želi	A
trenutek lahko pozabil, kar je sedaj z vsemi	strah	zbujajočimi pripravami in mračnimi pomeni.	A
maščevanja nad njegovo krvjo. GUERRA Da, in	strah	zaradi tega me spodbuja k noremu koraku, da	A
trgovca, ki so ga, razpetega med osuplost in	strah,	odvlekli stražniki.D'Artagnanovo ravnanje in	A
tem plesu ne nosim dragocenih obeskov. Samo	strah,	da jih v tej gneči ne bi izgubila, mi to preprečuje	A
zmenek. Na sobaričinem obrazu sta se izrisovala	strah	in obup; d'Artagnan je pomislil na modre nasvete	A
izginila neznano kam. Najprej je mislil, da ju je	strah	zadržal zadaj in se je z gardistoma stolpu približal	A
mrliško bleda. Njen obraz sta spačila sovraštvo in	strah.	Athos je vzel pištolo in s strašnim glasom dejal	A
Nadzorujte njen prihod, saj so njeni načrti	strah	vzbujajoči.Če vas zanima, kaj se v resnici skriva	A
potovanja. Ta nenavadni sprejem je povzročil, da je	strah	v mylady, ki je bila že prej vznemirjena, še	A
iz nje. Mylady je to natanko vedela in njen	strah	je rasel. »Zato se bova videla,« je	A
Nemogoče! Prvič v življenju jo je	strah	zadržal.Zevajoča praznina jo je navdala z grozo	A
plesalka peljala z menoj! Potem bi me ne bilo nič	strah,	tudi če bi bilo še enkrat temnejše.«	A
sploh ni mogel nič premakniti, čeprav ga je	strah	že minil.Še vso noč je obvisel v neprijetnih	A
privadil novi druščini. Nič več ga ni bilo	strah	in nič ga ni mikalo ven na dež in vihar.Starka	A
mrtva omahnila bratom v objem; pričakovanje,	strah	in žalost so jo do kraja zdelali. »Tako	A
sem vsaj obogatel, ampak zares. Bilo me je	strah,	ko sem tičal v vreči, in ko sem z mostu letel	A
da slišijo samo grozne pravljice. Tako jih je	strah,	da se tresejo in jokajo; poskušajo skočiti s	A
je vprašal Pécuchet in sklonil glavo, kajti	strah	ga je pograbil ob domnevi, da ne bi več nosil	A
Nihče ni odgovoril.	Strah	ga je bilo in najraje bi planil v beg.Nenadoma	A
potem je po jedi vedno zaspal in bilo ga je	strah,	ko se je zbudil. Kajti dolgotrajno spanje napoveduje	A
rogovi v spodnji del trebuha. Ovco je popadel	strah	in v stiskalnici se je začela vrteti, kot da	A
odgovarjala, da sta ‘inženirja’, ju je grabil	strah,	kajti uzurpacija takšnega naslova bi jima lahko	A
vendar je Bouvarda oviral trebuh, Pécucheta pa	strah	pred kačami. Spoznati sta hotela stare	A
odločitev iz dneva v dan, sicer pa ga je bilo	strah	tudi zaradi Germainine navzočnosti.	A
požrl te bom’, si predstavlja, da ste volk, in	strah	ga je.Gre torej za sanje, ki jih naročijo besede	A
zato ga je Pécuchet vprašal: »Česa te je	strah?	« »Mene?	A
Postala sta sumljiva, še več, zbujala sta nejasen	strah.	V očeh javnosti ju je dokončno pokopal	A
groza javnih hiš. Bouvard je sodil, da je tak	strah	bedast, potem pa menil, da bi šli prav zaradi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani