Med tem preobraženjem sem stiskal Manino roko. Prej neznana, tuja gošča se je prelevila v prijazen kraj, razblinil se je strah pred izgubljenostjo, žuborenje Savice je zazvenelo živó in radostno. »Greva, zgoraj je prava pot,« mi je rekla in me povlekla za seboj.