nova beseda iz Slovenije
... Saj te je lehko | sram | pred ...“ Ferjan se je vgriznil v ustnice in | A |
pomislil smehljaje. Zakaj utrujenosti bi ga bilo | sram, | gladú pa je bil vajen. Kraj poti je curljal | A |
Jakopiču in sem napravil to kupčijo. Nekoliko | sram | me je bilo; za tisti denar bi bil lahko dobil | A |
in se bo ravnal po nji...“ Obšel me je silen | sram. | ”Tako stojim razgaljen pred tem človekom | A |
slutil Boga, boš spoznal resnico in dvoma te bo | sram. | Spominjaš se name, kakor si me videl pred | A |
Prišli smo v vas, ljudjé so zijali. Ni me bilo | sram, | kakor se reče, ampak bal sem se, da bi me ne | A |
prijateljstvo je večen dolg, njega pa je bilo | sram, | da bi plačal obresti; dovolj bi mi bila beseda | A |
težak je bil in strašen; in še solz je bilo | sram, | da bi mi segle v oči. Prišel sem domu že | A |
Omahne in umrje. In še umreti jo je | sram; | zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki | A |
poletnem; in povesil sem oči, ker me je bilo | sram | te pustosive osamljenosti in sem se umaknil | A |
prijatelj Jože, takšen sem; še pred teboj me ni | sram! | “ Žena je prinesla na krožniku sladkorja, | A |
tresla, da je razlival po prtu. ”Nič me ni | sram | pred teboj ... kaj bi me bilo, saj to vidim!... | A |
raztopilo bi se mi srce in zinil bi neumnost. | Sram | me je bilo, da sem prijel kljuko tako oprezno | A |
videl takrat vso družbo in samega me je bilo | sram | te otroške in popolnoma neumestne vznemirjenosti | A |
ga držali ... le poglejte ga!“ Mene pa je bilo | sram. | ”Zdaj se ženi, pomislite, gospa, za domovino | A |
večera! Ozrl si se name v tistem trenotku in | sram | me je bilo!-- | A |
name z začudenimi in skoraj zlovoljnimi očmi. | Sram | me je bilo in tako sem se trudil z zaspano močjo | A |
pogledal v lice na tak način, da me je bilo | sram. | Ali si ti kaj boljši od mene, Slivar, debeli | A |
nezaslužen poljub in uživa potem na tihem njen srd in | sram | ...Jutro je že bilo, že se je dvigal tam klanec | A |
prisiljenoveselim glasom, da me je bilo takoj | sram. | Kaj pa sem hotel povedati drugega? | A |
To je bila moja dolžnost, ni bil greh. | Sram | me je bilo, očital sem si plašljivost in pretirano | A |
vrata na stežaj, če so se le prikazali na pragu... | Sram | me je bilo, da sem jim bil pustil toliko časa | A |
njeni ljubezni, jemali smo surovo in osorno in | sram | nas je bilo njene ljubezni, ki je krvavela ter | A |
igračice. Jaz pa sem resen in izkušen človek in | sram | me je že skoro teh igračic... Snežnobel dvorec | A |
nisem vedela kam. Strah me je bilo ljudi in | sram. | Vsi so me gledali in so videli, odkod prihajam | A |
ugledal osuple, užaljene obraze! ... Najhujši je bil | sram, | ki je glodal neprestano v mojem srcu tar me | A |
prašal. ”V mesto se vračam!“ sem odgovoril in | sram | me je bilo. ”Zakaj pa greš, če ne greš rad | A |
občutil, ko sem se bil vzdramil, je bil neizmeren | sram | ...Ničesar nisem videl več, nego tisti upognjeni | A |
ihtenju. Posebno v nedeljo, ker jo je bilo | sram, | da je imela staro obleko, narejeno iz materinega | A |
je zdelo notarju, da se izgovarja preponižno; | sram | ga je bilo in zato je nadaljeval z drugačnim | A |
po njegovem čelu ... Vzdignil se je počasi, | sram | ga je bilo in kakor tat, z opreznimi očmi, s | A |
postelje in na posteljo in Francki, dasi jo je bilo | sram | tega čuta, so se gnusili mrtvi udje, pokriti | A |
Mihov je pel, nič velike žalosti ni čutil in | sram | ga je bilo tega pregrešnega miru.Samo ko je | A |
“ je odgovorila Francka in je hotela dalje; | sram | jo je bilo zakrpane sive rute in raztrganih | A |
začutil, da se je obenem boji; odkar ga je bilo | sram, | kadar je prišel domov pijan in so se skrili | A |
sklonila globoko in lepe misli so izginile, | sram | jo je bilo, da se jim je vdala, in žal ji je | A |
pisal za denar? Nič ne piše, zato ker ga je | sram. | Ko bi vam imel pisati kaj dobrega, bi se bil | A |
poluglasno zasmejal, prestrašil se je svojega glasu, | sram | ga je bilo in hitel je dalje, da bi se ne ozirali | A |
vzduhu. Lojze se je ozrl nanjo in bilo ga je | sram, | da je bil tako siromašno oblečen - sam ni vedel | A |
ki ga je položil na mizo, kakor da bi ga bilo | sram | usmiljenja. Star je bil že, ni se več bril in | A |
bilo ves ta čas tako divje in neumno, da me je | sram | in da sem ves truden; zadnji čas jebil, da si | A |
raskave roke imaš, Fanny!“ Skrila je roke in | sram | jo je bilo ... Prišel je mrak, sence so prihajale | A |
mano, ti gosposko veličastvo, in jaz te gledam, | sram | te bodi!“ Zasmejal se je, nato je zažvižgal | A |
starih fraz, ki vem da so stare, me ni čisto nič | sram. | Ko bi delal vsak po novem, kaj pa bi bilo? | A |
izgubila v samoti. In obšel jo je neizmeren | sram, | kakor da se je bila vdala človeku, tujcu, ki | A |
je ugledal obraz neveste, obšl ga je kakor | sram | in kesanje ...To so še vedno tiste otroške oči | A |
toda precej jo je izpustil in obadva je bilo | sram. | Ozrla sta se v nebo. | A |
stala ob plotu ter zardevala, ker ju je bilo | sram. | Tudi pijancev ni bilo nič mimo in umazane krčme | A |
ljubezni je bilo v njenem srcu, pa jo je bilo | sram, | da bi mu dala okusiti vsaj kapljo.Vsaj prijazen | A |
vedela, ko je prišla in je pomežikala z očmi!“ | Sram | jo je bilo; šla je preko sobe s povešeno glavo | A |
- Morda je bil izpregovoril, ker ga je bilo | sram? | -- | A |
”Neumnica! | Sram | te bodi!“ Hotela je reči še nekaj, zamahnila | A |
žarek, ki se je bil izgubil v temo. Resnično, | sram | ga je bilo.Tudi on se je domislil, da je bil | A |
ne zamenjal za Rotschildove cekine. Nič me ni | sram | te milobne izpovedi; saj ima vsak človek nekjé | A |
11 . / da stoji nag pred ljudmi in ga nič ni | sram? | ... Bog vedi, kako je to; zgodilo se je. | A |
Grivar na obadva; v srcu se mu je vzdignilo kakor | sram | in samoobtožba, zato je bil še temnejši njegov | A |
Svitoslavo, pa se je tako smejal, da me je bilo | sram | ... Zmerom je bil tak, nalašč tak ... ampak mlad | A |
in ne mislil ničesar več, na vekomaj. Silen | sram | se mu je bil zvrnil na srce, kakor temna gora | A |
zaljubljeni slavci so prepevali in nič ga ni bilo | sram. | Tedaj, ob tistih pobožnih nočeh, se je usmiljeno | A |
spoznala po glasu, po besedah bi vas spoznala. | Sram | vas je resnice, pa se bahate z lažjo; in smejete | A |
Župan se ni mogel odločiti, da bi spregovoril. | Sram | ga je bilo, da bi se maščeval ponoči in na skrivnem | A |
govoril o vremenu.“ In poleg strahú je bolesten | sram. | ”Tako nisem ravnal le vsled svoje nemoči, temveč | A |
storil, sem zaklenil duri in zagrnil okno, zakaj | sram | me je bilo, da bi me zalotil kdo med starimi | A |
”No, kaj imaš, pokaži!“ Tončka je zardela; | sram | jo je bilo, da bi si zakrila obraz. Vedela je | A |
kdo od daleč, samo postrani preko mize. In | sram | jo je bilo, da je stala pred mizo tako beraška | A |
gledajo verno tja, kamor jih je gledati strah in | sram. | Kolikor sem jih kdaj poznal obrazov, milih in | A |
iz samih nebes. Roke so se drgetaje zgenile, | sram | jih je bilo, da bi se razprostrle. ”Prišel | A |
dotaknjene na polici. Zadnika je bilo vpričo drugih | sram | svojih čudnih misli, četudi je bil sam zase | A |
se poslovila po šegi tistih ljudí, ki jih je | sram | potrtosti in ljubezni; v roko si nista segla | A |
spogledali in da bi si segli v roké ob slovesu. | Sram | nas je bilo in čutili smo se neizmerno osmešene | A |
rokami in nogami ni vedel kaj početi. Bilo ga je | sram, | čutil se je majhnega, zanemarjenega, smešnega | A |
je zdela neizmerno dolga, ni ji bilo konca. | Sram | in strah ga je bilo in hitel je proti domu, | A |
uresničenje teh otroških sanj. Bilo ga je skoro | sram, | da se je kljub svojemu bistremu razumu šele | A |
edini med nami, ki bi potožil, če bi ga ne bilo | sram. | Vse nekaj drugega, globljega, silno bolestnejšega | A |
svojem in svojega bližnjega. Ni ga strah, ali | sram | ga je.Človeka ni sram nagnusnih, spolzkih grehov | A |
Ni ga strah, ali sram ga je. Človeka ni | sram | nagnusnih, spolzkih grehov, ki jih je bil nagrmadil | A |
ki jih je bil nagrmadil na semnju; teh ga ni | sram, | kakor da bi mu le kar tako od suknje viseli | A |
se jih lahko otrese že spotoma na cesti. Ali | sram | ga je čiste lepote, ki jo hrani zaklenjeno v | A |
in luž, od kvant in kletev. Te lepote ga je | sram. | Rajši bi očitno razgalil svoje grešno telo, nego | A |
v dolgem življenju ... Vsega najlepšega ga je | sram, | najbolj sram pa ga je ljubezni. Tebe, romar | A |
življenju ... Vsega najlepšega ga je sram, najbolj | sram | pa ga je ljubezni. Tebe, romar, ne sme biti | A |
pa ga je ljubezni. Tebe, romar, ne sme biti | sram! | Tebi, romar, je ukazano od nebes, da gledaš, | A |
tebe, najbolj še tebe, naglas govorečega, je | sram | ljubezni.Ali vsaka beseda, iz sramu zatajena | A |
je sam nad seboj razhudil učitelj Šviligoj in | sram | ga je bilo.Trdo je stopil in naravnost je gledal | A |
premeril cesto in se je potuhnil v senco. Nekoliko | sram | ga je bilo, zakaj nikoli poprej se še ni bil | A |
dalje in je pljunil na cesto: ”Glej kujona, še | sram | ga ni!“Vse drugače se je zgodilo, če se je prikazal | A |
naočnike. Kesanje mu je potrkalo na srce in | sram | ga je bilo. Prelepo jutro mu je zasijalo | A |
Šviligoj: kod pa ste hodili sinoči?“ Globok | sram | je obšel Šviligoja in zardel je v lica kakor | A |
čudno mislijo, in glej, zdaj me je strah in | sram, | da bi jo razodel.Strah me je, ker vem, da je | A |
padli naočniki na mizo; dacarja pa ni bilo nič | sram. | Dolgo so čakali izkušnjavca in nevernika | A |
iz sanj ter se zaljubi. Kosirnika je bilo | sram, | da se je zaljubil.Res je ljubezen nekaj čisto | A |
misli na to gnilo teló. Če ga je suženjstva | sram | in strah, grize na okovih in umira in hrepení | A |
hrepení po mladosti, po neumnih sanjah. Če ga ni | sram | in ne strah, je resen ud resne družbe in velike | A |
človeka, ki se je bil vdal življenju, srd in | sram; | živel je že čisto zadovoljno, čutil ni nikakih | A |
pijan, misli na revolucijo; a drugo jutro ga je | sram. | Kakšen škandal bi bil n. pr., če bi pričeli vsi | A |
mu je, da je bil razburjen in da ga je bilo | sram, | ker ni vedel povoda svoji razburjenosti. Šla | A |
razsrdil. . / . / stran 102 . / ”Ali te ni | sram, | pijanec, da se potikaš tako pozno po tem tihem | A |
povpraša po imenu; ozrem se v tla, ker me je bilo | sram, | in mu odgovorim natihoma.Takoj mi vrže desetico | A |
porodila bojazen. Bal se nisem samo ljudi; | sram | me je bilo celo in strah, če sem šel mimo živega | A |
kako boš zdaj brez imena? Kaj te ne bo nič | sram? | Vsi drugi, ki leže tam, imajo imena, lepa poštena | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |