Tudi mladost tega naroda je bila tesna in grenka; in vendar je sanjal Prešeren o lepoti te grenke mladosti.
Zgodi se časih, da obide človeka, ki se je bil vdal življenju, srd in sram; živel je že čisto zadovoljno, čutil ni nikakih okov in želel si ni nikake svobode. Ali hipoma ga je zgrabilo, bogve kaj in bogve zakaj.