nova beseda iz Slovenije
pa že spet miži, se je opravičevala Tereza. | Sram | ga je ‒ ni vajen ljudi ‒ ga bo že minilo. Ja | A |
prav nič dobrega. Samo, da te ne bo preveč | sram, | mu je svetovala mati. Vse, kar ti kdo da, | A |
kakor jaz jasno gledam. In naj te ne bo nič | sram | ‒ tudi, če imaš kje kak madež, v tem madežu | A |
se bo domov in zjutraj bo vsem odleglo. Še | sram | jih bo, da so Bumbaša tako grdo sumničili. | A |
nadvse neprijeten in da ga je na neki način celo | sram. | Nikar spet ne začenjaj s tem, je tiho rekla | A |
trpel. Ko so ga zdaj dosegli, se ga je polotil | sram. | Prepričan je bil, da jim ne bo nikoli več igral | A |
neučakljivost, na čeprav le kratko neubranost, le še | sram | in rdečica za dvome, prelom in že spet pripravljenost | A |
pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo | sram. | Ko se preobuje, ven priteče in sede v kočijo | A |
da so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj bo | sram, | vas, gospodje!Grdo je tako, da se mora kmet | A |
spet v svoje hrame. Vseh gospodov je bilo jako | sram. | Kaj bi jih pa tudi ne bilo? | A |
Italijane na Grad. Vsaj toliko jih je bilo | sram, | da jih niso tirali podnevi.V Bosni jih ni sram | A |
da jih niso tirali podnevi. V Bosni jih ni | sram, | kazati te verige pri belem dnevu.Pri takšnih | A |
načelniku in ne obsoja ju niti z besedo. Ni je | sram | povedati, da jo je še nedoraslo zalezoval načelnik | A |
krasna, je li da tudi tebi ugaja! »Čemu jo je | sram? | « je vprašal Vilar, dvignivši obrvi. * Minder | A |
krajih in že sem slišal stvari, o katerih jih je | sram | pisati v novine.Ko bi pri nas pritisnili mirnemu | A |
kako ga peče ženina nezvestoba in da ga je | sram. | Nekoč, sredi vinotoka, je srečal na čaršiji | A |
Z velikim zločinom je odšel in ni ga bilo | sram. | Takšni propalici pljuni v obraz in mislil bo | A |
Toliko čuvstva za poštenje še imata, da ju je | sram, | združiti se v Tuzli, kjer bi se jima vsak rogal | A |
sem bila in otročja, tako da me je bilo prav | sram, | ko sem se opomnila in se obenem sama sebi smejala | A |
svoja vrata in stopila na mostovž. »Da vas le | sram | ni, na današnji dan ubogemu otroku prizadeti | A |
lahno, kakor bi ga bilo pred temi nizkimi bitji | sram | smehljaja. Ko so se dosti nasmejali in se tudi | A |
se je vil, vzpenjal in bíl, kakor bi ga bilo | sram, | da mu gleda kmet v čeljusti, no, moral se je | A |
delavec je to, ki podnevi leže spat?« »Da ni | sram | takšnega človeka!« se je zgrozil Čajž ter pljunil | A |
pa je bil zakrknjen grešnik, nič ga ni bilo | sram, | nego še zažvižgal je policaju in ga pozdravil | A |
sklenil Cefizelj in tako storil in ga ni bilo | sram | ne boga ne policaja: iz koruzne slame si je | A |
pešala, iskre so ga pikale, še bolj ga je bilo | sram, | pa je ročno skočil iz kovačnice in železo vrgel | A |
preklal skalo, pozval: »Pa povej istino, če te ni | sram | in če nimaš obraza!« Toženec je skomignil | A |
kronica postrani. Nove suknje si močno potreben ‒ | sram | me je že s tabo ...« | A |
in sva se peljala domov; bil sem v galošah in | sram | me je bilo pred voznikom, da so raztrgani. | A |
Kdo se je že zopet razodel? | Sram | te bodi!Že vidim, gotovo boš subreta. | A |
slekel do golega in tako pokrtačil, da ga bo | sram | pred lastnim psom; in vse bo povedano v neudržljivo | A |
zasmejala »hahaha«. Tako je povedal in malo | sram | ga je bilo zaradi hlač. Njegovo rdečelično družico | A |
pesmijo,« sem dejal, »ki si jo naredil!« »Me je | sram, | « je rekel. Še nisem slutil nič hudega. | A |
sem dejal, »to je lepo in me veseli, da te je | sram. | Kajti so drugi, ki narede pesem, pa jih ni sram | A |
Kajti so drugi, ki narede pesem, pa jih ni | sram | nesnage.Takim ne izostane kazen. | A |
Takim ne izostane kazen. Kogar pa je | sram, | ta se kesa, ta se poboljša.Skesano se torej | A |
si izmislil pesem.« In ga niti ni bilo več | sram, | ampak je kar povedal: »Ko bom prišel z lepo | A |
oklevetan biti, in to od lastne krvi. In je človeka | sram, | da se mora pred javnostjo braniti napadov od | A |
pa pozdravljal še kar naprej, ker me je bilo | sram | nehati.Sitno pa je vendarle pozdravljati neznane | A |
malem poterjaval ‒ krede ga je bilo od kraja še | sram | ‒ da si »ga« je mogel kupiti merico ali dve | A |
bi mogel govoriti takih neumnosti. Da ga ni | sram | in ne ve, kdaj ima dosti!Naj bi vendar žugal | A |
Bruhnilo je iz nje. »Nisem mislila ... o, da vas ni | sram! | Pa če vam ni za vašo hčer, ni meni za starše | A |
sploh le Slovenci!« Postalo me je nekoliko | sram, | da sem Slovenec ... »No,« sem vprašal, »in sedaj | A |
Kaj bi se valjal po zaporih! | Sram | te bodi!« Jurij Ažmah je ostrmel. | A |
on in žena sinoči sukala »zijalo«. »Da te ni | sram | ljudi, da te zdaj nosijo po jezikih!Še pogledati | A |
nemara celo misli, da sta prijatelja ali kaj. | Sram | ju je bilo, kakor da grešita zoper značaj in | A |
v Muhobor sta prišla drug daleč za drugim, | sram | ju je bilo, da ju kdo vidi vkupe ...Toda premirje | A |
ogledane, tako sila otročje, da je bilo vsakogar | sram | nositi jih v Luče in na sodnijo. Le Krunoslav | A |
‒ Kakšen potem domov prihaja ‒ saj me je | sram | praviti! Zjutraj ga boli glava, slabe je volje | A |
tudi ne mara, kako in kaj. Mislim, da ga je | sram | ‒ zaradi Julke, saj veš! ‒ Orožnika sta me izpraševa | A |
večja gruča smejočega se občinstva. Mene je bilo | sram. | Ali me naj ima občinstvo res za tako preprostega | A |
ljubimsko razmerje s to poldamo in da ga ni niti | sram, | javno razmotrivati, kaj bi bilo in kako, če | A |
biti zagovornik pravice?« je vzkipel Vrbajs. » | Sram | te bodi!‒ Ako se izda ukaz: vsak 37. mož našega | A |
drevoreda na gozdno pot. »O, resnično me je | sram | pred takimi heroji!« je vzkliknil dr. Košir | A |
vstran je pogledala, ko me je srečala. Seveda, | sram | jo je bilo tete.« »Punca ima slabe oči, morebiti | A |
Srd pa se ji je obrnil tudi zoper sestro. » | Sram | te bodi!Sestra si in me mečeš čez prag ‒ že | A |
»Desetico? Ali vas ni | sram, | gospod Pirc?Manj ko goldinar pa res ne vzamem | A |
glas je zaihtel, pa ga je koj bilo strah in | sram, | kaj, če ga kdo vidi!S silo je premagal jok in | A |
ima ljubezen do svojih mladičev, vi pa nič! | Sram | vas bodi!Na vešala tako mater!« | A |
zdramili, tako so pijani.« Kocmurjevo je bilo | sram; | najrajši bi se bila vdrla v tla. »No,« je rekel | A |
si bili sorodni, da sta bili obe luknjasti. » | Sram | me je ljudi, da veš!Tako varčujem in odlašam | A |
je šlo z jezika »ata« in »mama« in ga je bilo | sram | teh besedi kakor laži in hinavstva.Starši so | A |
kaj? ‒ in zaradi gospejine broše? Da te ni | sram, | lažnivka lažniva!« Gospe restavraterki je bilo | A |
se bahal, kako si ga je pridobil. »Ali te ni | sram | beračiti!« mu je očitala mati. »Zakaj? | A |
ni šel vštric, temveč nekaj korakov za njo ‒ | sram | ga je bilo njenega vpitja. Nanča je bila bolj | A |
milostivo gospo naravnost oštela! »Če vas ni | sram, | « je rekla, »je pa mene, da našemu Milančku gledata | A |
boš kdaj kaj imel, ti pa si takšen razbojnik. | Sram | me je, da si moj sin! Učitelj tudi ni zadovoljen | A |
beračit pred tobačno tovarno? Tako me je bilo | sram, | ko mi je očitala Kožuhova!« »Tako, tako?« je | A |
polizniti. Pošiljala je po moža ‒ samo jo je bilo | sram, | da bi hodila ponj ‒ malo je pila, malo se jezila | A |
»Smrt želiš svojemu otroku! Ali te ni | sram? | Njegove napake vidiš ‒ pa ni vsega sam kriv! | A |
Rezo, in na svoje vnuke, na Stanka in Mici; | sram | vas je lahko, da jih puščate stradati!Tonček | A |
bolj mehka in bi se že rada vrnila k njemu, le | sram | jo je ‒ on bi moral priti ponjo!Pa se mu je | A |
Lastni jezik te tepe. | Sram | te bodi!Kam pa hočeš sam po svetu? | A |
in zamežala. Tako nično se je čutila, tako | sram | jo je bilo, o, če bi jo hotela požreti zemlja | A |
naš Tonček ali ni? Resnično je bil Tonček in | sram | ga je bilo in bal se je.Mati mu je stopila naproti | A |
bi dajal sinu lepih zgledov, mu s silo krade! | Sram | ga bodi!Ni gnusnejšega greha od tatvine! | A |
beznici in ker je nameraval uiti. Mici je bilo | sram | na cesto med ljudi, molče je delala doma. Potem | A |
uničujejo ugled in zadovoljstvo in srečo. * | Sram | me je na cesto. Zdaj razumem, zakaj bom dobil | A |
bukvah, kdo je najhujši grešnik, in bo vsakogar | sram, | da bi bil, in bo vsakdo skušal, da ne bo.In | A |
spoštovan celo v nebeškem paradižu in ni bilo | sram | presvetih njegovih prebivalcev, da so se ga | A |
in parkljev, kar bi šlo za noht. Lahko jo je | sram, | ko ima še veliko večji obrat kakor razni drugi | A |
fižolu cvet pričel delati strok, pa bi ga bilo | sram | pred drugimi fižoli in bi strok tajil in poskušal | A |
v vežo ali za drevo in ga je bilo potem jako | sram, | ko so ga vendarle pozdravili in je moral na | A |
več hodila v šolo. Ona že ve ‒ preveč jo bo | sram. | Domovino mili kraj ljubim jako, nerad jo puščam | A |
Spričo modrosti mojega potomstva me je malo | sram | ‒ to je jako neprijeten občutek in ga uredništvo | A |
mislil, kako mu mora biti pri srcu ‒ mene bi bilo | sram | na cesto! Pa sem ga srečal in sem bil presenečen | A |
in da bosta plačala jutri. Malo me je bilo | sram | in zdaj ne vem, ali je res, kar sta razkladala | A |
minister jako čudi. Gospoda Bajžlja pa je | sram | pred gospodom ministrom in se mu take in enake | A |
kalfi iz kovčka pravo vrečo in ga je bilo jako | sram | in je gače kar stlačil v žep in bežal na vlak | A |
stlačil v žep in bežal na vlak. In ga je bilo | sram | še v vlaku, in kadar ga je sram, mu rada kri | A |
In ga je bilo sram še v vlaku, in kadar ga je | sram, | mu rada kri teče iz nosa, pa mu je pričela tudi | A |
duša je nežna, tako je nežna, da jo je celo | sram, | da ima ušesa, in jih skrbno skriva za frizuro | A |
je bil jako pobit in je dejal, da ga je skoro | sram | služiti pri takem registru in bi šel rajši v | A |
postopanje in krenili na drugo pot in nas ni | sram, | da smo se poboljšali, nego bodi ta stvar tukaj | A |
Dokler sem bil mlad in neumen, me je bilo | sram, | da mi je ime tudi Ksaverij.To pa zaradi pesmi | A |
staršem?« Skavt Peter je povesil glavo, malo | sram | ga je bilo, pa se je vendarle premagal.Dejal | A |
da je privabil Korčelo v duri. Bilo jo je | sram, | ko me je spoznala; hitro naju je prosila, da | A |
Miha.« »Nič se ne ve,« je menila Ančka in | sram | jo je bilo. »Ve se, dobro se ve!«je trdil Janez | A |
ker se ji je zaletelo. Ančko je bilo še bolj | sram; | odvihala je rokavček. Janez je trdo potrkal | A |
prvemu šotoru. Ali v hipu ga je obšlo kakor | sram. | In razveselil se je Žbilka, ki je zaklical nad | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |