Samo še spomin in samo še slutnja trepeče v najinem srcu.
In kakor še ni ugasnil v tebi in v meni teman spomin na preteklost, in kakor še huškne časih čez mojo trdno vero senca bojazljive nezaupnosti: teh tihih ur pokoj je vreden vsega trpljenja, zakaj dodelil nama je spoznanje. Sreča nama je že okrasila svoj dom, pripravila nama je izbo, pogrnila mizo in duri so že odprte: kako bi stopila na prag z zavezanimi očmi?