sem (2.101-2.200)

ga pogleda. OSKRBNIK: Srečal sem jih, ko	sem	šel iz fabrike. KANTOR: Že dobro!	A
KOPRIVEC: E, vseeno je. Petkrat	sem	že volil, pa še nikoli nisem vedel, koga.	A
Bernot! - in tako miren, dostojen mož; jaz	sem	ga imel rad, čeprav je brezverec. PRVI KMET	A
motili. . / . / stran 63 . / ŽUPNIK: Seveda	sem	se motil!- In ravno v tej hiši!	A
Pustimo na miru mrtvece! - Povabil	sem	vas, da bi se pomenili o volitvah - Hana pride	A
stopil pred faro in bi si razgalil prsi: ”Vaš	sem,	udarite!“ - tisoč pipcev bi mi tičalo v rebrih	A
moj varuh. S povzdignjenim glasom: Ali kaj	sem	vam storil, da me sovražite? Pravite, da sem	A
sem vam storil, da me sovražite? Pravite, da	sem	trd, da sem brezobziren, neusmiljen človek,	A
da me sovražite? Pravite, da sem trd, da	sem	brezobziren, neusmiljen človek, pravite, da	A
brezobziren, neusmiljen človek, pravite, da	sem	- - KRNEC zakriči zunaj: Morivec!Gostje	A
Gostje se zganejo. KANTOR omahne: Da	sem	morivec - KRNEC zunaj: Morivec! GOSTJE	A
klobuki in nekatere glave: Pustite me! Kaj	sem	vam storil? Kantor! Kantor!	A
ŽUPNIK: Kaj vam je, gospod Kantor? KANTOR: Rad	sem	ga imel, kakor nikogar. PRVI KMET: Mimo so	A
Francka odide. Tako je, prijatelji, kakor	sem	vam bil povedal.Da sem neusmiljen, mi očitajo	A
prijatelji, kakor sem vam bil povedal. Da	sem	neusmiljen, mi očitajo, da sem trd in brezobziren	A
povedal. Da sem neusmiljen, mi očitajo, da	sem	trd in brezobziren.Kdor hoče kaj doseči zase	A
dolgem spanju ... DIONIZ zamišljen: Jaz	sem	si izmislil konec tej zgodbi ... Lepa Vida je	A
potopilo prav pod lučjo. Pred zdavnimi leti, ko	sem	bil v Ameriki, je šla velika ladja na dvoje	A
golobnjak, toliko bolj silijo k soncu. Tudi jaz	sem	bil tak golob, ko sem prvikrat pobegnil v Ameriko	A
silijo k soncu. Tudi jaz sem bil tak golob, ko	sem	prvikrat pobegnil v Ameriko. DIONIZ: Pa ste	A
Damjan! . / . / stran 73 . / DAMJAN: Zato, da	sem	pobegnil vdrugič. DIONIZ: In ste se vdrugič	A
Bog nebeški vedi, kaj je v njegovi krvi. Ko	sem	pobegnil prvikrat, sem komaj čakal, da stopim	A
je v njegovi krvi. Ko sem pobegnil prvikrat,	sem	komaj čakal, da stopim na barko; pel sem in	A
prvikrat, sem komaj čakal, da stopim na barko; pel	sem	in vriskal, od same norosti sem zalučil klobuk	A
na barko; pel sem in vriskal, od same norosti	sem	zalučil klobuk v morje.Čez tri tedne sem bil	A
norosti sem zalučil klobuk v morje. Čez tri tedne	sem	bil bolan od same bridkosti; vse se mi je trgalo	A
same bridkosti; vse se mi je trgalo v prsih, če	sem	se spomnil, kako je ob sobotah popoldne potrkavalo	A
popoldne potrkavalo pri svetem Pavlu. Strpel	sem	eno leto, nič dalj.Ko sem se vrnil, sem skoraj	A
Strpel sem eno leto, nič dalj. Ko	sem	se vrnil, sem skoraj pokleknil na to ljubo domačo	A
Strpel sem eno leto, nič dalj. Ko sem se vrnil,	sem	skoraj pokleknil na to ljubo domačo zemljo.	A
pokleknil na to ljubo domačo zemljo. Čez tri tedne	sem	gledal proti morju ... zahotelo se mi je čez morje	A
Stopi v izbo. DAMJAN: Saj	sem	vedel, da ne pojde ponjo ... da pojde v krčmo	A
Kaj je ona meni? Kaj	sem	jaz nji?To se pravi: iskal je nisem, našel sem	A
jaz nji? To se pravi: iskal je nisem, našel	sem	jo.Pogledal sem pa sem rekel: kaj je ona meni	A
pravi: iskal je nisem, našel sem jo. Pogledal	sem	pa sem rekel: kaj je ona meni, kaj sem jaz nji	A
iskal je nisem, našel sem jo. Pogledal sem pa	sem	rekel: kaj je ona meni, kaj sem jaz nji?In sem	A
Pogledal sem pa sem rekel: kaj je ona meni, kaj	sem	jaz nji?In sem šel v krčmo ... DIONIZ: Kje	A
rekel: kaj je ona meni, kaj sem jaz nji? In	sem	šel v krčmo ... DIONIZ: Kje si jo našel, kje	A
sam! MRVA: Tako bi se na pragu vrnil, kakor	sem	se vrnil jaz ... Luči, luči, toliko te strašne	A
krilom po . / . / stran 75 . / licu ... spoznal	sem	jo, čeprav je imela črno masko ... Daj mi pijače	A
POLJANEC: Rekel si: ”Kaj je ona meni, kaj	sem	jaz nji?“ - pa se oziraš proti durim in roke	A
kljuka. . / . / stran 76 . / Na tisto kljuko	sem	že pred štirinajstimi dnevi obesil vrv.Zdaj	A
lahko smejal in bi rekel: kaj mi je ona, kaj	sem	jaz nji?Pa bi zatisnil oči in vse bi zavpilo	A
je torej zlagana vsa tista sijajna lepota, ki	sem	jo gledal z očmi svoje duše?In je bila v meni	A
še so poljubi na mojih ustnicah. V paradižu	sem	bila, dragi, v sanjah sem bila, onkraj morja	A
ustnicah. V paradižu sem bila, dragi, v sanjah	sem	bila, onkraj morja ...Ali me poljubi, ali me udari	A
izpoveduj se, Vida! Kakor si bila v paradižu,	sem	te videl sam.Sem videl tvoje in svoje trpljenje	A
Kakor si bila v paradižu, sem te videl sam.	Sem	videl tvoje in svoje trpljenje, tvoje poveličanje	A
... Posloviti	sem	se hotel s smehom in z grenko besedo, zdaj pa	A
Z vdano ljubeznijo ostanem med vami, kakor	sem	bila med vami v paradižu samem! MATI na	A
tisti smehljaj, ki je milosti prosil ... Ali	sem	jo videl s temi živimi očmi, ali pa z očmi spomina	A
morja, od onkraj zvezd ... Polnočen gost ... da	sem	iztegnil roko proti nji, bi bila svetloba ugasnila	A
DIONIZ: Strah me je, da bi zaspal ... časih	sem	se vzbudil ponoči, pa mi je bilo groza, da bi	A
Ali ne spiš? DIONIZ: Ti ... jaz pojdem ... jaz	sem	jo našel ... jaz jo vidim ... daleč ... daleč ... daleč	A
vem, ničesar več ne čutim. Komaj še vem, da	sem	jaz, da živim, da hodim živ človek med živimi	A
Prijatelj, čemu si me klical? Jaz	sem	zdravnik, pa ne šaljivec, da bi te z burkami	A
potrpi! Saj nisem klical zdravnika, prijatelja	sem	klical! ZDRAVNIK: Zato da bi molčal z njim	A
Zato da bi molčal z njim! DOLINAR: Že sinoči	sem	ti mislil povedati ... ko sem potrkal na tvoje	A
DOLINAR: Že sinoči sem ti mislil povedati ... ko	sem	potrkal na tvoje duri ... ZDRAVNIK: In si rekel	A
se je razgrnilo, razmeknilo pred menoj, videl	sem	v daljavo in v globočino kakor nikoli poprej	A
ni bilo več; niti v spominu ... Ali že takrat	sem	slutil, da so moje noge preslabe za tisto daljno	A
strah. . / . / stran 85 . / DOLINAR: Bolan	sem,	resnično ... ali bolj se bojim zdravja nego smrti	A
Moj Bog, kako živimo! Ko	sem	bil otrok, sem si časih zaželel, da bi bil visoko	A
Moj Bog, kako živimo! Ko sem bil otrok,	sem	si časih zaželel, da bi bil visoko tam med zvezdami	A
je kolovoz in kako daleč so mi zvezde ... Slab	sem	in strahopeten, pljunil bi na svojo strahopetno	A
strahoma in zmerom za kesanje pripravljen: ali	sem	Bogu dopadljivo dihnil? Dihaj, kakor ti je dano	A
neprestano dalje, dokler se kesaš! Mnogo ljudi	sem	videl; najbolj pošteni, najbolj plemeniti, najbolj	A
Na kolovozu ostaneš vendarle! ... Sedel	sem	nekoč pred krčmo, prišla sta mimo dva berača	A
kdo je bolj zaslužil kozarec vina? Tistemu	sem	ga dal, ki je pel ...Sanje so škodljive; človek	A
ter ga s solzami poškropil! Čisto brez srda	sem	prišla k tebi ... ”brez grenkobe in brez žale	A
brez žale misli“, kakor si rekel. Ali vendar	sem	vedela ... videla sem te, kako boš stal pred menoj	A
kakor si rekel. Ali vendar sem vedela ... videla	sem	te, kako boš stal pred menoj, slišala sem te	A
videla sem te, kako boš stal pred menoj, slišala	sem	te, kako boš govoril z menoj.In smejala sem	A
sem te, kako boš govoril z menoj. In smejala	sem	se ... ves čas, že od parka sem se mi je tako	A
menoj. In smejala sem se ... ves čas, že od parka	sem	se mi je tako smejalo vse od glave do nog, da	A
se mi je tako smejalo vse od glave do nog, da	sem	se morala obrniti v stran, če je kdo šel mimo	A
te videla iz obličja v obličje ... ali videla	sem	te v spominu, nenadoma sem te ugledala v spominu	A
obličje ... ali videla sem te v spominu, nenadoma	sem	te ugledala v spominu, ali na izprehodu, ali	A
izprehodu, ali v družbi, ali v cerkvi in smejala	sem	se, smejala, dragi, nikar ne zameri ... v cerkvi	A
smejala, dragi, nikar ne zameri ... v cerkvi	sem	si tiščala robec na usta ... DOLINAR: Ne tako	A
je te lepe besede s še lepšimi preklical ... Ko	sem	brala tvoje genljivo pismo, sem se spomnila	A
preklical ... Ko sem brala tvoje genljivo pismo,	sem	se spomnila nanj - kaj nisi čutil, da si prepisaval	A
Ne tega smeha, ne teh besed! Hotel	sem	govoriti s teboj, hrepenel sem po tebi.Ali drugače	A
besed! Hotel sem govoriti s teboj, hrepenel	sem	po tebi.Ali drugače sem hotel govoriti s teboj	A
s teboj, hrepenel sem po tebi. Ali drugače	sem	hotel govoriti s teboj - prisrčno, brez laži	A
besede, moj jezik pa je neroden! Saj vse, kar	sem	storil in kar sem govoril - saj ni bilo tako	A
pa je neroden! Saj vse, kar sem storil in kar	sem	govoril - saj ni bilo tako, kakor sem povedal	A
in kar sem govoril - saj ni bilo tako, kakor	sem	povedal, tudi ne tako, kakor ti misliš in kakor	A
ali ni je bilo, ni je tiste besede ... Žalil	sem	te, osramotil sem se pred teboj, opljuval se	A
ni je tiste besede ... Žalil sem te, osramotil	sem	se pred teboj, opljuval se sam.Če se ti zdi	A
bile, skoraj pesem ... Ah, ne zameri, saj veš, da	sem	zmerom rada imela pesmarice; celo album imam	A
Prišel bi bil k meni in bi rekel: ”Zbogom, jaz	sem	pesnik, hrepenenje me je obsenčilo, lepa Vida	A
MILENA se ozre v stran, govori tišje: Ko	sem	šla skozi park, še nisem vedela, da sem se napotila	A
Ko sem šla skozi park, še nisem vedela, da	sem	se napotila k tebi.Pogledala sem se v jezero	A
vedela, da sem se napotila k tebi. Pogledala	sem	se v jezero, ki je mirno kakor nebo, in sem	A
sem se v jezero, ki je mirno kakor nebo, in	sem	se videlačisto jasno, bolj jasno nego v ogledalu	A
široko odprte in so smehljaje molčale. Takrat	sem	se spomnila nate; ali ne - le moj korak se je	A
bilo. MILENA: In ko se je spomnil moj korak,	sem	stopila v sonce in sem te ugledala na verandi	A
je spomnil moj korak, sem stopila v sonce in	sem	te ugledala na verandi; pozdravila sem te -	A
sonce in sem te ugledala na verandi; pozdravila	sem	te - le moja roka te je pozdravila, kakor je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani