DOLINAR: Milena, sedi, poslušaj ... vse boš spoznala ... brez grenkobe, brez žale misli ... si bova pogledala v oči in v srce ... MILENA: Ne, ne ... ne zato ... saj nisem prišla v goste, da bi mi povezal šopek milih besed ter ga s solzami poškropil! Čisto brez srda sem prišla k tebi ... ”brez grenkobe in brez žale misli“, kakor si rekel. Ali vendar sem vedela ... videla sem te, kako boš stal pred menoj, slišala sem te, kako boš govoril z menoj.