POLJANEC: Zatisni oči, moj mali, sanjaj o paradižu!
DIONIZ: Strah me je, da bi zaspal ... časih sem se vzbudil ponoči, pa mi je bilo groza, da bi planil in zakričal ... POLJANEC: Odeni se in lepo zasanjaj! Dioniz leže na zofo napol oblečen, Poljance ga odene s suknjo.