sem (2.001-2.100)

boljša je previdnost. Kaj sem bil prej in kaj	sem	imel?Ko bi se bil rinil v sprednjo vrsto, bi	A
. / stran 18 . / KANTOR: In zdaj, glejte,	sem	lahko kar hočem!- Kaj bi vam bil mogel dati	A
brezverci - razen vas, gospod Kantor! KANTOR: Zato	sem	se bil namenil, da vam sezidam farovž na svoje	A
farovž tako polagoma, po soldih -? KANTOR: Dejal	sem,	da vam sezidam farovž na svoje stroške. ŽUPNIK	A
ŽUPNIK: O, hvala vam, gospod Kantor! - Kako zelo	sem	se motil nad vami, oprostite mi!In ne veselim	A
Kantor, - kar recite! KANTOR: Prejšnji teden	sem	bil v mestu in sem govoril z nekaterimi gospodi	A
KANTOR: Prejšnji teden sem bil v mestu in	sem	govoril z nekaterimi gospodi zaradi državnozborskih	A
verjamem, gospod Kantor! KANTOR: No, nekatere	sem	pridobil, ker sem jim dokazal, da rad podpiram	A
Kantor! KANTOR: No, nekatere sem pridobil, ker	sem	jim dokazal, da rad podpiram narodove ustanove	A
KANTOR: Seveda, tudi hlev spada zraven. Rekel	sem,	da bom dajal z obema rokama. ŽUPNIK vstane	A
župnik, da govorim odkritosrčno: vse bogastvo, ki	sem	ga pridobil in vsa oblast, ki sem jo dosegel	A
bogastvo, ki sem ga pridobil in vsa oblast, ki	sem	jo dosegel, me nič posebno ne veseli.To je navsezadn	A
To je navsezadnje tako majhno. V svoji fari	sem	kralj, ali moje kraljestvo je tako tesno omejeno	A
ničesar. ŽUPNIK: O, prosim - KANTOR: Rodil	sem	se v nesrečni hiši.O, da bi bil začel drugje	A
Drugo in večje bi bilo moje kraljestvo. Kar	sem	napravil dobrega v svoji fari, mi samemu preseda	A
stvari, ki bi jo rad; pravijo, da kradem, da	sem	brutalen...In tako je naposled res treba, da je	A
to je v suknjah drugih ljudi. Pravijo, da	sem	se bil obogatil na brutalen način, - rad bi	A
pokažete človeka, ki bi dejal za mojim hrbtom, da	sem	pošten, da nisem ne kradel, ne ubijal. ŽUPNIK	A
ŽUPNIK: Gospod Kantor! - KANTOR: Glejte, spravil	sem	vas v zadrego.Ko sem bil v mestu in sem govoril	A
KANTOR: Glejte, spravil sem vas v zadrego. Ko	sem	bil v mestu in sem govoril z ljudmi zaradi volitev	A
spravil sem vas v zadrego. Ko sem bil v mestu in	sem	govoril z ljudmi zaradi volitev, ali veste,	A
gospod Kantor... ne... nisem mislil tako... Prepričan	sem	bil z m e r o m. KANTOR: Mislili ste to,	A
ste to, kar je v zraku, kar mislijo vsi: da	sem	si bil prisleparil, skradel svoje bogastvo.	A
bi se oddahnil, mirnejše, skoro veselo: Da	sem	se polastil njegovega premoženja! Saj se pač	A
levi: Saj ni res, ata, sam je padel. KANTOR:	Sem	pojdi, razbojnik! PEPČEK: Pahnil me je!	A
Bogom, Ninica! Nina odide. KANTOR: Kakor	sem	rekel: bolehava je in neumne misli ji gledajo	A
Saj veste, gospod Kantor - KANTOR: Kedaj pa	sem	vam bil dal zadnjikrat?Ste že vse zapili?	A
roko. KANTOR: Kaj pa hočem, saj mislijo, da	sem	jim dolžan.In na cesti tudi nečem, da bi poginili	A
poslavljala... sam ne vem... FRANCKA tišje: Saj	sem	ti rekla, Maks... povedala bom očetu in njemu	A
storjena. Noge se mi tresejo, nisem mislil, da	sem	tak slabič.Ljubezen mi je v nogah, neče stran	A
FRANCKA: Oče ga je povabil; morda pride, ker	sem	mu pisala jaz. NINA: Zato, ker si mu ti pisala	A
na rami: Dober večer... sami, dekleta?... Malo	sem	se bil zapoznil!Postavi puško v kot in dene	A
Kakšen pa vi... in tako pozno? FRANC: Lazil	sem	okoli, po gozdu... to je moje veselje... ampak zajci	A
FRANCKA: Če ste zdravi. KANTOR: Če	sem	zdrav?Gre po sobi.	A
Gre po sobi. Rekla bi mu, da	sem	zdrav in da bom še zdrav in vesel, ko bo že	A
ampak to so principi... Stopi h Kantorju: To	sem	rekel, da je treba ta brezbožni duh med delavci	A
gostilnico in se vrnem takoj. ŽUPNIK: Kakor	sem	rekel: to so principi...Odide v obednico.	A
jecljaje: Jaz vem, da se je spremenilo... sam	sem	videl... ti!...Samo to mi povej - ali me imaš še	A
vso, kakor si stala pred njim. No, glej, zdaj	sem	jaz tudi izgubljen, brez doma, vagabund; tako	A
tudi izgubljen, brez doma, vagabund; tako lepo	sem	si bil napravil gorko gnezdo, samo božjo srečo	A
bom lovil še zadnje ostanke tiste sreče, ki	sem	mislil, da je, in je nikoli ni bilo.Ne bom je	A
Ne bom je izpustil tako hitro. Zmerom	sem	bil neumen in počasen, in vendar sem dosegel	A
Zmerom sem bil neumen in počasen, in vendar	sem	dosegel po priliki več nego drugi.Okorna trdovratnos	A
Maks! . / . / stran 40 . / MAKS: Samo poslovit	sem	se prišel.Kje je Nina?	A
da bi umrla. MAKS: Odpusti mi, Francka, če	sem	te grdo goljufal.Ali misli si zdaj, da je vse	A
če me imaš rad. MAKS: Čutil bi zmerom, da	sem	te kupil za svoje poštenje. Torba na ustih bi	A
nevredna tebe in mene. Ne smeš misliti, da	sem	ves tako miren in vdan, kakor so mirne in vdane	A
in vdane moje besede - FRANCKA: Maks, tako	sem	se jokala in tako sem te čakala, in ti zdaj	A
mene. FRANCKA: Maks, tako sem se jokala in tako	sem	te čakala, in ti zdaj ne govoriš z mano.S kom	A
Res je, Francka - morda ni vse tako, kakor	sem	ti pravil.Ali če ti prav resno rečem in brez	A
prišel in si rekel, da me ljubiš? MAKS: Ker	sem	te ljubil, kakor te danes ljubim.Gladi ji roko	A
motiš - ali res misliš, da je prepozno? Ali	sem	jaz kriv, ali si ti kriva, da je ta hiša zakleta	A
mizi v ospredju. Saj ste si pač mislili, da	sem	vas bil povabil zato, ker bi jaz sam rad govoril	A
gospod Kantor, jako se motite. Nisem prišel	sem	po kupčiji. KANTOR: No, dobro - le privijte	A
le privijte navzgor. MAKS vstane: Rekel	sem,	da nisem prinesel računa. KANTOR ga prime	A
pomislite! Zdaj ste mi vzeli poslednje, zdaj	sem	nag pred vami.Vaša beseda: ali sprejmete moje	A
osorej bi že svatoval na veliki cesti - ker	sem	se bal vašega ponižanja; ko sem bil ugledal	A
cesti - ker sem se bal vašega ponižanja; ko	sem	bil ugledal vaš obraz, sem se bal in - se okrene	A
vašega ponižanja; ko sem bil ugledal vaš obraz,	sem	se bal in - se okrene - sem se tresel.Tako	A
ugledal vaš obraz, sem se bal in - se okrene -	sem	se tresel.Tako je pri kraju in z Bogom!...	A
naravnost: kaj nameravate z mano? MAKS: Kar	sem	nameraval, sem dosegel.Zdaj imate plot, ki ne	A
nameravate z mano? MAKS: Kar sem nameraval,	sem	dosegel.Zdaj imate plot, ki ne morete preko	A
Imate noge vkovane. To	sem	nameraval. KANTOR: Ali veste, da jaz tega	A
sanjah predragocene reči, pojde v klošter. Rekel	sem,	da ne maram plota in ne vesti, če mi je kamen	A
norišnico vas bodo vtaknili! - Ali veste, kdo	sem	jaz?Kantor, kralj na Betajnovi!	A
Motili ste se nad mano. MAKS vstane: Tako	sem	se torej motil in resnično mi je žal. Pravite	A
treba, pa naj že bo, kakor je božja volja. Jaz	sem	se že od nekdaj ukvarjal s stvarmi, ki sem vedel	A
Jaz sem se že od nekdaj ukvarjal s stvarmi, ki	sem	vedel naprej, da se mi izjalovijo.To je moja	A
ste me zgrabili, ste planili name iz teme, da	sem	se onesvestil in da ste me vodili za roko.	A
ne vidite s treznimi očmi, ne veste še, kdo	sem	jaz. MAKS: Preudaril sem do dobrega in mislim	A
ne veste še, kdo sem jaz. MAKS: Preudaril	sem	do dobrega in mislim, da si nimava ničesar več	A
Maksu, mu da obe roki: Vendar ste prišli! Kako	sem	vas čakala! MAKS: Z Bogom, Nina!	A
MAKS: Samó z Bogom, Ninica. Jaz	sem	sam ubog in slab in žal mi je, če sem vam kdaj	A
Jaz sem sam ubog in slab in žal mi je, če	sem	vam kdaj kaj obljubil. NINA omahne, tiho	A
kdaj kaj obljubil. NINA omahne, tiho: O, jaz	sem	vas čakala ves večer, ves čas... o!Séde in zakrije	A
vas imam rad in da mi je pri srcu hudó... Jaz	sem	vam obljubil, Ninica, ko sem bil še vesel in	A
srcu hudó... Jaz sem vam obljubil, Ninica, ko	sem	bil še vesel in mlad, to je bilo pred štirinajstimi	A
danes pa vam ne morem ničesar več obljubiti, ker	sem	bolj ubog nego vi...Obljubite mi vi, Ninica, vi	A
ostani, Francka, ti moj otrok!... Glej, koliko	sem	delal in koliko sem trpel in koliko sem se ponižaval	A
moj otrok!... Glej, koliko sem delal in koliko	sem	trpel in koliko sem se ponižaval pred sabo?	A
koliko sem delal in koliko sem trpel in koliko	sem	se ponižaval pred sabo?Vse zase in za svojo	A
pozabiti, oče! KANTOR: Ne bodi neusmiljena, jaz	sem	tvoj oče, usmili se!... Če pojdete zdaj vsi stran	A
KANTOR: Znorela si ženska! DELAVKA: Bog védi, če	sem	znorela.Hani: če bi ti otroci vpili od lakote	A
vidiš, da je bilo meni samemu do smrti hudo, ko	sem	vzel na rame tako težko breme.Grešil sem, ker	A
ko sem vzel na rame tako težko breme. Grešil	sem,	ker sem moral grešiti... HANA: Pojdi v cerkev	A
vzel na rame tako težko breme. Grešil sem, ker	sem	moral grešiti... HANA: Pojdi v cerkev in se	A
Bog s tabo, Francka... In... glej... jaz	sem	tako slab, tako čudno mi je pri srcu... stoj pred	A
SODNIK: Ej, tako se ne mudi! Veselo: Zato	sem	prišel sem... in zdaj taka neprijaznost!... KANTOR	A
tako se ne mudi! Veselo: Zato sem prišel	sem...	in zdaj taka neprijaznost!... KANTOR: Napravimo	A
pri oknu, stopi korak naprej, odločno: Jaz	sem	ga ubil. SODNIK vstane razjarjen: Človek	A
SODNIK vstane razjarjen: Človek! Prijateljstvo	sem,	prijateljstvo tja - ne imejte me za norca!Naposled	A
domislil na cesti, pa se mu ni hotelo vračati... Jaz	sem	bil tisti večer sam pri vas, ali ne morem se	A
ali je ni vzel? KANTOR neodločno: Kakor	sem	rekel. ADJUNKT: Torej je šla sama z njim	A
njima. Stopil je v sobo razburjen in jaz sam	sem	ga prašal, kaj se mu je pripetilo. Nato je prišel	A
Ne zavajajte me siloma v greh! Povedal	sem	vam, kdo ga je ubil - zdaj storite, kar vam	A
60 . / zaradi stvari, ki me nič ne briga; saj	sem	govoril kakor resničen norec - gre proti gostilnici	A
storili, oče? KANTOR: Ej, Francka, kaj da	sem	jaz storil?Vdal sem se v božjo voljo, Francka	A
KANTOR: Ej, Francka, kaj da sem jaz storil? Vdal	sem	se v božjo voljo, Francka! FRANCKA: Jaz pojdem	A
več težko; obšla me je bila plahost in zdaj	sem	se je otresel za zmerom.Če pojdeš, Francka,	A
se zdrzne in ga pogleda. OSKRBNIK: Srečal	sem	jih, ko sem šel iz fabrike. KANTOR: Že dobro	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani