sem (1.701-1.800)

čedno prilegli; koliko je svet na boljšem, ker	sem	jih zapravil? JERMAN: Tako je.	A
ni, gospod, in me nikoli ni bilo. Tisto pa	sem	rekel in še pravim: po nepotrebnem ne bi silil	A
tvoja mati, Bog me varuj! To ti povem in to	sem	ti prišla povedat: daj ti satanu svoje, če jih	A
izprégled, pa pošlji biriče ponje! Ali misliš, da	sem	jih izredila za tatove in požigalce?Rajši jih	A
zaloputne duri in odide. KALANDER: Rekel	sem	- vsa fara je pijana, posebno ženske. JERMAN	A
je pijana, posebno ženske. JERMAN: Poslušal	sem	že obilo takih gostov; čudno se mi le zdi, da	A
ovratnik preko stola pred pisalno mizo. Prosila	sem	te, da me nikar ne pošiljaj; ne mene; tja ne	A
prinesti, nego žalost ali veselje? Na oboje	sem	pripravljen, na žalost najpoprej. LOJZKA	A
povedati? JERMAN izpusti njeno roko: Vedel	sem,	preden sem te prosil, da pojdi.Ali bolnik vé	A
JERMAN izpusti njeno roko: Vedel sem, preden	sem	te prosil, da pojdi.Ali bolnik vé, da je na	A
JERMAN stopi k nji in jo prime za roko: Slabič	sem,	glej, otrok, jokàv sanjač ... pa bi se rad za	A
se je bilo pomalem zmračilo. Tebi rečem, da	sem	žalosten in malodušen in da se ... tišje: da	A
JERMAN: Tako mislim. ŽUPNIK: Zatorej	sem	se napotil, da govorim z vami, kakor nisem govoril	A
odide ŽUPNIK: Ne spominjam vas rad, kaj	sem	rekel in kako sem ukazal; ali poglavitno je	A
Ne spominjam vas rad, kaj sem rekel in kako	sem	ukazal; ali poglavitno je bilo - ne zamerite	A
hlapec in poslušen gospodarju. JERMAN: Sprejel	sem	ta ukaz, kakor se je spodobilo. ŽUPNIK: Prispodo	A
moj kruh, da ga sebi skópo režem. Povedal pa	sem	vam to reč zategadelj, da vam povem še nadalje	A
spolzke roké tistih, ki jih molé naproti. Zato	sem	vam razložil, kako malo je potreba, da ... da	A
kdor jo prelomi, bo smrti deležen. - Prišel	sem,	da vam to povem, preden se vam izpolni sodba	A
Moja duša bo čista. JERMAN: Hvaležen	sem	vam od srca.- Ali niste rekli, da sem moški	A
Hvaležen sem vam od srca. - Ali niste rekli, da	sem	moški in pošten?Resnično, za hlapca nisem rojen	A
Ni bilo treba, da ste mi prišli oznanit, sam	sem	vedel, kakšna sodba mi je govorjena.Za mučenca	A
devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli. - Zares	sem	vam od srca hvaležen. Vstane.	A
Živeli! Jaz	sem	z vami!Nate roko!	A
JERMAN: Pa če je ne premerim do konca - hodil	sem,	kamor je držala moja pravična pot. ŽUPNIK	A
JERMAN: Spominjal se bom. ŽUPNIK: In da	sem	vam nazadnje rekel: ena noč je še do jutra.	A
vam povem, gospod, pa nikar ne zamerite: ker	sem	že obljubil, ne bom snédel besede ... ali za nadalje	A
drugod ... Jaz, veste, ne maram zdražbe ... krčmar	sem	... krčmar za vse poštene ljudi ... Nikogar ne gonim	A
jesenski dan je, da malo takih. JERMAN: Ali pa	sem	slabo spal, da mi je glava težka že od jutra	A
kamna ne boš izpremenil v sočno prst ... Videl	sem	jih spotoma: šli so k litanijam, častit Krista	A
si pamet izgubila spótoma? LOJZKA: Slišala	sem	jih ... stali so pred cerkvijo, pijani so že	A
novico. Še tisto lepo prispodobo o selitvi	sem	že slišal, se mi zdi ... Zjutraj se mi je v glavi	A
zavrtilo in noge so mi bile tako težke, kakor da	sem	od svetih Višarij prišel.To je slabo znamenje	A
stola, pripravljena, da vstane. JERMAN: Zato	sem	prišel in zato čakam nanje - tebi lahko povem	A
KOMAR: Stotriinšestdeset podpisov ... Jaz	sem	rekel, da nikar, da počakajmo - ali kaj bi?	A
prikloni in govori spačeno. Oprostite, ako	sem	bil tako svoboden, da sem se takorekoč ... usodil	A
spačeno. Oprostite, ako sem bil tako svoboden, da	sem	se takorekoč ... usodil ...Se okrene do ljudi.	A
ženi in svojim otrokom ... KALANDER: Vedel	sem,	da ne bo zamudila!- Bog daj, stara!	A
vsegaveden in ki je pamet na svet poslal. To	sem	vam povedal, ker ste me krstili za aposteljna	A
krstili za aposteljna satanovega, še preden	sem	usta odprl. ŽENSKI GLAS: Sam se je krstil	A
prêrok! JERMAN tišje: Jaz pravim ... rekel	sem	vam ... KOMAR: Kaj te je zmotilo, prêrok?	A
stopi pred duri in prime stol v roko: Jaz	sem	Kalander, kovač; kdo bi rad še kaj vedel? Ljudjé	A
Drhal je natanka in ne zamudi nikoli: komaj	sem	usta odprl, da bi jo razžalil, se je že maščevala	A
bo ta pot kratka in ne preveč težavna. Bal	sem	se je, ko je bila še daleč, zdaj pa sem skoraj	A
Bal sem se je, ko je bila še daleč, zdaj pa	sem	skoraj vesel, da je blizu ta ura. LOJZKA	A
svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz	sem	bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala ... ne	A
učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker	sem	najbolj lagala ... ne besede o hribih in hribovcih	A
leve; Jerman stopi k njemu ZDRAVNIK: Jaz	sem	opravil, drugo naj opravita župnik in Bog.Kaj	A
JERMAN ga prime za roko: Razložite ... kako da	sem	ravnal ... kako da je bilo treba ravnati ... Lojzki	A
kaj suknja, kvečjemu dežnik! In pa tudi - jaz	sem	zdravnik, veste - tudi za zdravje, posebno za	A
prosim: da, recimo, nisem ravnal tako, kakor	sem	ravnal ... ne? ZDRAVNIK: Da ste drugače ravnali	A
na levo, in postavi culo na stol: Pomislil	sem,	da je popotniku prijazna beseda več ko cekin	A
je popotniku prijazna beseda več ko cekin, pa	sem	prišel. LOJZKA: Tolažit: ne zameri, duša	A
Naj se mladina zabava! Jaz	sem	star in oženjen in imam troje otrok.Prepričanje	A
Prezgoden si, če si prišel kropit. HVASTJA: Prišel	sem,	da ti v roko sežem.Pot bo grenka, tretjino bi	A
grenka, tretjino bi hodil zate ... le tretjino, ker	sem	star in nadležen. JERMAN: Prisrčno zahvaljen	A
kakor Bog in kakor smrt. HVASTJA: Pomislil	sem,	da boš na tej poti truden, lačen in žejen, zato	A
boš na tej poti truden, lačen in žejen, zato	sem	ti prinesel kolin, pohlevnih kolin, kakor so	A
oženjen in imá troje otrok ... JERMAN: Hvaležen	sem	ti za koline, hvaležen tudi za prijazno misel	A
treba ne sočutja in ne kolin. Odpusti mi, da	sem	te žalil, kakor so te žalili drugi, tebe in	A
žalili drugi, tebe in tvojo črno suknjo. Ali bil	sem	še mlad, izpraševal sem ljudi po veri ter jih	A
črno suknjo. Ali bil sem še mlad, izpraševal	sem	ljudi po veri ter jih sodil po jeziku ... zdaj	A
misli pozdravljajo. Sinoči, blizu pred polnočjó	sem	te slišala.Zaihtel si.	A
LOJZKA: Da grem k tebi. Nato	sem	se spomnila, da je blizu polnoč. JERMAN:	A
spomnila, da je blizu polnoč. JERMAN: Takrat	sem	žalosten sédel, da ti napišem dolgo in grenko	A
ti napišem dolgo in grenko slovó. Ali komaj	sem	te prijazno pozdravil, mi je bilo srce nenadoma	A
butara padla od ram; ne čutim je več. - Nekoč	sem	bil mlad; kedaj je bilo?Pred tisoč leti, se	A
Pred tisoč leti, se mi zdi. Nekoč	sem	imel mater; nekoč sem imel prijatelje; tudi	A
leti, se mi zdi. Nekoč sem imel mater; nekoč	sem	imel prijatelje; tudi ljubico sem imel.Nekoč	A
mater; nekoč sem imel prijatelje; tudi ljubico	sem	imel.Nekoč je bilo življenje pred menoj, kakor	A
KALANDER: Dvoje. Tistega	sem	iztaknil, ki te je ranil.Kaj bi z njim?	A
Ne bi rad hudega slovesa. Glej, napravljen	sem	na pot ... daj mi roko!Pogleda njegovo roko.	A
slonelo življenje, moja so odpovedala ... star	sem	in zaspan ... KALANDER: Če ti bo treba prijatelja	A
: Rajši bi, da me je upihnila burja, dokler	sem	gorel ... žalostno je, sam v sebi zaspati ... ugasniti	A
JERMAN: Zahvaljeni. In odpustite, kolikor	sem	vas žalil. ŽUPNIK: Ali znate še moliti očenaš	A
jih po božji pravici, ki je nezmotljiva: če	sem	človeka prikrajšal za trenotek življenja - bil	A
Odmor. Pred vami klečim, glejte, mati; roké	sem	sklenil, glejte, mati!Le eno besedo, le en pozdrav	A
Mati! Storil	sem,	kakor je srce ukazalo; laži me niste učili;	A
je in se ne gane. Usmiljeni ste bili, kadar	sem	grešil; zdaj niste usmiljeni, ko mi je težko	A
nego prej bi rad blagoslova in ljubezni ... bolan	sem	in slab, besede materine želján ... o mati, nikar	A
odgovorí tiho, kakor v prikritem strahu: Videl	sem.	POLJANEC: Vesela je bila.	A
prinesel ljubezni - toda zakaj si ostal? Jaz	sem	obsojen, da nikoli več ne bom videl svetá in	A
svetá in luči - kaj ne vidiš na mojem obrazu, da	sem	obsojen?Tudi na Jakobovem obrazu je zapisano	A
plahto in napravi posteljo: Nisi odgovoril, ko	sem	vprašal, če je tudi na njenem obrazu zapisano	A
obrazu zapisano. POLJANEC: Tiho, Novljan! Pridi	sem,	Novljan!Saj nisi zaspan; tako malo boš spal	A
Potrkal je dvakrat, in predno je udaril tretjikrat	sem	vstal in sem pomislil: Zdajle booznanil!V tistem	A
in predno je udaril tretjikrat sem vstal in	sem	pomislil: Zdajle booznanil!V tistem hipu se	A
oznanil! V tistem hipu se je oglasilo in ko	sem	stopil v izbo, je ležala roka ob zidu, obraz	A
zraka; uživam ga in si drugega ne želim. Tukaj	sem	jo rodila in tukaj bo umrla, dolgo življenje	A
Slišim njen korak... daleč je še v mestu. Naravnost	sem	se je namenila, kjer je njen dom. NOVLJAN	A
tvoje srce je slišalo, Novljan! MATI: Slišala	sem	njen korak; vrne se, kjer je njen dom. Zakaj	A
bi ti svetilke ne razbil. POLJANEC: Torej	sem	se dobro zlagal. MRVA: Pij z menoj - tudi	A
dobro zlagal. MRVA: Pij z menoj - tudi jaz	sem	lagal nocoj, lagal sem do tega hipa!Stojita	A
Pij z menoj - tudi jaz sem lagal nocoj, lagal	sem	do tega hipa!Stojita ob mizi, Poljanec pije	A
položi obe roké na Poljančeve rame: Čuj, pijan	sem,	oči gledajo v meglo, besede pa hodijo po ravni	A
tako ljubiti, kakor jo ljubi Novljan in kakor	sem	jo ljubil jaz. NOVLJAN: Kakor jo ljubiš!	A
Ves mehak in žalosten. Zakaj mi očitaš, da	sem	majhen poleg vas, še v nizkósti in sramoti majhen	A
vredno, če si ti ostal čist v nizkosti in če	sem	jaz umazan?Ti si ljubil Nino in jo ljubiš, tako	A
pred njim, pride bližje v ospredje: Spoznal	sem	te. MRVA pride tudi v ospredje, teman in	A
ti, da si slabič in sanjár, ne očitaj mi, da	sem	človek ali da sem žival.Ne briga me tvoja ljubezen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani