sem (2.201-2.300)

MILENA se okrene in sede; živahnejše: Ko	sem	stopila na prvo stopnico, me je bilo sram.Ko	A
stopila na prvo stopnico, me je bilo sram. Ko	sem	stopila na drugo stopnico, sem pomislila: ”Zakaj	A
bilo sram. Ko sem stopila na drugo stopnico,	sem	pomislila: ”Zakaj bi prijatelj ne šel k prijatelju	A
prijatelju, sosed k sosedu?“ Na tretji stopnici pa	sem	rekla: ”Zakaj bi kristjan ne šel k bolniku,	A
bolniku, pa če k tujcu in sovražniku?“ Vedela	sem,	da si hudo bolan in željna sem bila, da bi videla	A
sovražniku?“ Vedela sem, da si hudo bolan in željna	sem	bila, da bi videla iz obličja v obličje to tvojo	A
obličje to tvojo sladko bolezen ... Le z verande	sem	jo videla nekoč, pozno v mraku, od daleč; takoj	A
Pelina mi daj!“ - Ali vendar	sem	časih pomislila: ”Kaj je za tistim črnim zagrinjalom	A
prav narahlo, da bi pogledala in zbežala. Zdaj	sem	pogledala, pa sem videla, Bog se usmili, samo	A
pogledala in zbežala. Zdaj sem pogledala, pa	sem	videla, Bog se usmili, samo starost in bolezen	A
Vstane. Nikar ne zameri in ne misli, da	sem	te prišla žalit; saj veš, da so moje besede	A
MILENA: Kaj bi še razumela in še oprostila? Vse	sem	razumela, sam si rekel; in kje je tisti greh	A
pota. DOLINAR: Ti si ugenila, s katero besedo	sem	te od daleč pozdravil. MILENA: Ti si uganil	A
pozdravil. MILENA: Ti si uganil, katero bluzo	sem	imela in kakšno cvetico v laseh. DOLINAR	A
ves v omotici: Vida - sanjalo se mi je, da	sem	videl svojo mladost. VIDA smehljaje, blago	A
več, kakor si bila, kaj nisem več tisti, kakor	sem	bil?Kaj se je zgodilo od jutra do večera, da	A
O, ti ubogi, ti otrok sonca in pomladi, kako	sem	bila žalostna zaradi tebe!Kod si hodil, kam	A
v moji hiši, v tej izbi! Ali vse mi je, da	sem	videl ta obraz pred zdavnimi leti, v daljno	A
kraju, da se komaj še spominjam nanj; in da	sem	slišal tvoj glas ali v sanjah, ali v otroških	A
ne ve ne kod, ne kam ... o, tako žalostno, da	sem	jokala, prejokala vso vročo, pusto noč, ves	A
Tudi moje jutro je blizu ... vsako noč, vso noč	sem	ga klicala s solzami, da bi potrkalo na okno	A
oglasilo, oznanilo je ... Zakaj nisi vesel, kakor	sem	jaz vesela, ko nama je zasijalo jutro, tebi	A
vdanih? ... Angel božji mi je kazal pot; našel	sem	te in nikoli več te ne izpustim, nikoli več	A
naglas se zasmej! DOLINAR truden: Bolan	sem,	Milena! ZDRAVNIK od leve; gre mimo nju in	A
Ne vidim te. MRVA: Še	sem	pri tebi. POLJANEC: Glas poznam.	A
minute, ko pojdem na pot tudi jaz. In vesel	sem,	kakor si ti vesel.Nikoli ni bilo tako čisto	A
MRVA: Jaz. POLJANEC: Zdelo se mi je, da	sem	govoril sam ...Ustna so mi suha, daj mi čaja.	A
treba ... ali bi šla po duhovnika? POLJANEC: Koga	sem	žalil, mati? MATI: Bog ti bo usmiljen zaradi	A
noči. . / . / stran 102 . / POLJANEC: Mislil	sem,	da je tisoč let ...Ali če bi bilo tisočkrat tisoč	A
njo bodo videle te vesele oči ... brat, od srca	sem	jo ljubil! MRVA: Tudi jaz sem jo ljubil.	A
brat, od srca sem jo ljubil! MRVA: Tudi jaz	sem	jo ljubil. POLJANEC: Ali ne čuješ njenih	A
meni? . / . / stran 103 . / ŠTUDENT: Pri tebi	sem.	DRUGI ŠTUDENT: Pri tebi.	A
prebledeva od prevelike radosti. Rekel si, da	sem	najubožnejši med ubogimi.Najubožnejšemu največje	A
MATI: Sanjaj! Tudi jaz	sem	trudna ... POLJANEC tišje, kakor za zagrinjalom	A
POLJANEC: Pozdravljeni! Težko, oj težko	sem	vas čakal!Kod ste hodili, kje ste se mudili	A
jima hiti naproti: O brat, o sestra, čakal	sem	vaju v trpljenju in veri ... o, pač sto let in	A
sta šla po svoji svetli poti kar brez mene, da	sem	ležal v pustem kraju, med črnimi zidovi, čisto	A
črnimi zidovi, čisto sam v svoji bridkosti, in da	sem	poslušal iz daljave žalostne glasove, vzdihovanje	A
nevestica, prisrčno ljubljena, nikar ne zameri, da	sem	odlašal!Ni bil tako lahek in poskočen korak	A
čez črni most! In nekoliko zamude je bilo, da	sem	se odrešil svoje pretesne ovratnice ... kako bi	A
komaj so prestopile črni most. In tudi izgubil	sem	se bil, blodil sem, da se Bog usmili ...Ali vse	A
črni most. In tudi izgubil sem se bil, blodil	sem,	da se Bog usmili ...Ali vse to je bilo pred tisoč	A
zazvene. DAMJAN: Sanjalo se mi je namreč, da	sem	šel, šel, šel, kar po polju, kar med vodami	A
noč. Pa mi je legel na srce težak kamen in	sem	legel kar na polje in sem zaspal ... DIONIZ	A
srce težak kamen in sem legel kar na polje in	sem	zaspal ... DIONIZ: Zdaj pa je jutro in večera	A
sanjah čakali tvoji verni? VIDA: V deželi	sem	bila, kjer ni ne bridkosti, ne hrepenenja.Tam	A
na poti, še te vidiva ... brat, dragi ... iskal	sem	jo in sem jo našel - glej!Mati prižge svečo	A
še te vidiva ... brat, dragi ... iskal sem jo in	sem	jo našel - glej!Mati prižge svečo.	A
slišim voz na klancu in voznikov bič. Pride, ker	sem	koprnela po njem. PRVA SOSEDA: Tako sem jaz	A
ker sem koprnela po njem. PRVA SOSEDA: Tako	sem	jaz koprnela po sinu, ki ni prišel. DRUGA	A
po sinu, ki ni prišel. DRUGA SOSEDA: Tako	sem	koprnela dolga leta - leta, kje so? - po možu	A
srcu ukaži, da bodi veselo. FRANCKA: Ukazala	sem,	pa se je razjokalo. MATI: Zdi se mi, da slišim	A
TONE: Kaj me nisi slišala? Krepko	sem	stopil in naglas sem govoril. FRANCKA: Slišala	A
me nisi slišala? Krepko sem stopil in naglas	sem	govoril. FRANCKA: Slišala sem te; pozdravljen	A
stopil in naglas sem govoril. FRANCKA: Slišala	sem	te; pozdravljen!Postavlja na mizo vino in kruh	A
mizo vino in kruh. TONE: Ob slabem vremenu	sem	prišel, se mi zdi.Deževalo je in oblačno je	A
pa je zaklenkalo z mrtvaškim zvonom, natanko	sem	slišala.Čisto tenko je zajokalo, samo trikrat	A
vesela si bila še včeraj, ne zaradi mene, da	sem	rekel: poberi, Amerikanec, kar imaš, pa odtod	A
Amerikanec, kar imaš, pa odtod, pa čez morje! Rekel	sem,	glej, ampak nisem storil, nogé so bile ukovane	A
lepih besed. Ko si včeraj vsa gorela v obraz, ko	sem	šel mimo in me nisi pogledala - sem stisnil	A
obraz, ko sem šel mimo in me nisi pogledala -	sem	stisnil pestí in zakričal bi. Takrat sem vedel	A
- sem stisnil pestí in zakričal bi. Takrat	sem	vedel, da te imam rad.Povej še ti, če si mi	A
ob tej uri! TONE izpusti njeno roko: Vedel	sem	- včeraj sem spoznal, ko sem šel mimo in me	A
TONE izpusti njeno roko: Vedel sem - včeraj	sem	spoznal, ko sem šel mimo in me nisi pogledala	A
njeno roko: Vedel sem - včeraj sem spoznal, ko	sem	šel mimo in me nisi pogledala! FRANCKA ga	A
govoril - nisem vajen! Tako je stvar: mislil	sem,	da pridem in ti porečem: poveži culo in pojdi	A
- Tako	sem	mislil, da ti porečem.Zdaj pa je vse to kakor	A
svetu zaradi svojih rodoljubnih čednosti. Tam	sem	ga srečal na cesti in hudó je koprnel, da bi	A
Ti šepaš na duši in na vesti!... Vaš služabnik	sem,	cenjeni Konkordat! ŽUPANJA Šviligoju: Kako	A
počasi in sramežljivo: Težka je bila pot, ki	sem	jo hodil!Grem ob potoku, pridem do hiše, okno	A
pogledom: Nesnaga! UČITELJ: Trikrat torej	sem	šel mimo in sram me je bilo.Ko pa sem se tretjikrat	A
torej sem šel mimo in sram me je bilo. Ko pa	sem	se tretjikrat vrnil, sem pogledal skozi okno	A
me je bilo. Ko pa sem se tretjikrat vrnil,	sem	pogledal skozi okno... VSI se naslonijo na	A
učitelj Šviligoj, neróda! ZLODEJ skesan: Jaz	sem	nedolžen. UČITELJ: Resnično, Konkordat je	A
Prejšnji brez dacarja CERKOVNIK: Zvoníti	sem	pozabil! ŽUPAN: Polnóč boš zvonil?	A
Zvesti rodoljubi! . / . / stran 77 . / Videl	sem,	kako je seglo pohujšanje v vaša srca!Dacarja	A
bolan: Moj Bog, pohujšanje utrudi človeka; slab	sem.	ZLODEJ takisto: Tudi jaz sem slab.	A
človeka; slab sem. ZLODEJ takisto: Tudi jaz	sem	slab. ŽUPAN ženi: Prinesi brinjevca.	A
ŽUPAN: Ali ti je slabo, učenjak? ZLODEJ: Zaspan	sem!	Nasloni se na mizo, omahne, zleze s stola na	A
tak nikar ne vpij, kdor že si!... Moj Bog, kaj	sem	storil, da si poslal še to izkušnjavo! PETER	A
toliko: recimo, petindvajset. Petindvajset let	sem	živel, kakor se je spodobilo, na vaše stroške	A
spodobilo, na vaše stroške in na vaš račun. Vse	sem	natanko popisal, ničesar po krivici pritaknil	A
zaradi estetike, o Peter, samó zaradi uživanja	sem	prišel... DACAR zunaj pred oknom: Ali ste	A
bi te stare reči!... Ampak, človek neznani: ali	sem	jaz pijan, ali si pijan ti? PETER: Nobeden	A
pijani? ZLODEJ se vzdigne ponižno: Malo	sem	bil zadremal... se domisli: ampak, lepa gospá	A
isluškaval! Ničesar nisem slišal, ne besede... le zató	sem	pokrivem zadremal, le zató sem čakal, lepa gospá	A
besede... le zató sem pokrivem zadremal, le zató	sem	čakal, lepa gospá županja... da bi... o!Razprostre	A
JACINTA: Pri meni dolgčas? Kaj	sem	ti storila?Pomozi, Bog - saj me ne ljubiš več	A
stópi v kmečki hram in je kmetica. - Jaz pa	sem	popotnik. JACINTA: Povej mi, dragi, kdo ti	A
vse je misel in ravnanje nič! Zato, Jacinta,	sem	te s sabo vodil, zato sem ti ob levi strani	A
nič! Zato, Jacinta, sem te s sabo vodil, zato	sem	ti ob levi strani hodil, da bi te našel!- Ampak	A
Samó oddaleč si pokazal kelih in komaj da	sem	ga nastavila na ustna željna, pa ga že izlivaš	A
moji in hlapci iz doline šentflorjanske, ki	sem	jih željna bolj ko vseh bogastev iz Indije in	A
napete ustnice: kdo bi poljubil? - Popotnik	sem	preromal svet prostrani, tam kradel, tam sleparil	A
ne razljutil, le spomin je bil! Jacinta, jaz	sem	bil nekoč umetnik. JACINTA: Že mnogokrat	A
mnogokrat si rekel, da si bil. PETER: A zdaj	sem	več!Dokler sem hrepenél sem bil umetnik; zdaj	A
PETER: A zdaj sem več! Dokler	sem	hrepenél sem bil umetnik; zdaj ne hrepenim več	A
PETER: A zdaj sem več! Dokler sem hrepenél	sem	bil umetnik; zdaj ne hrepenim več.Požêli jabolko	A
in kadar ga odklatiš, je lesnika! - Nekoč	sem	bil umetnik; in življenje je bilo moj modél	A
modél in moja snov, sodnik in publikum. Zdaj	sem	umetnik in publikum obenem.Blagor meni!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani