sem (2.501-2.600)

Prišel si takó pozno; zakaj si odlašal? Jaz	sem	te pričakovala ... ah, kakó dolgo sem pričakovala	A
odlašal? Jaz sem te pričakovala ... ah, kakó dolgo	sem	pričakovala ljubezni, ... in ti si mi jo dal	A
plavali krog naju angeli z belimi perotmi ... Kakó	sem	hrepenela po tej svetlobi, - in zdaj se odpira	A
... MLAKAR: Jaz	sem	pri tebi. DVAJSETI PRIZOR Prejšnja	A
SIMSON Zakaj če iščete prepira, gospod, jaz	sem	pripravljen.Služim prav tako dobrega gospoda	A
stopi sém, ponudi čelo smrti! BENVOLIO Prišel	sem,	da mirim, le vtakni meč, in ako ne, miriti mi	A
Služabniki so Capuletovi že z vašimi se bili, ko	sem	príšel.Potegnem, da jih spravim nárazen, kar	A
GROFICA MONTAGUE A kje je Romeo? Vesela	sem,	da ni bil zraven. BENVOLIO Davno prej,	A
pogledalo na vzhodu iz okna zlatega nebeško solnce,	sem	šel na polje kakor v motnih sanjah. In v senci	A
sprehajal se je sin Vaš v ranem jutru. Ko hotel	sem	se mu približati, zavil oprezno je še globlje	A
zavil oprezno je še globlje v log. Primerjal	sem	njegovo dušo svoji, ki je iskala, da ne našla	A
nikogar - moj trudni jaz že bil mi je preveč - šel	sem	po svoji poti, on po svoji, on mene, jaz sem	A
sem po svoji poti, on po svoji, on mene, jaz	sem	rad se ognil njega. MONTAGUE Že večkrat	A
Žalite me, če me ostavite. ROMEO Izgubil	sem	se, nisem Romeo, njega ni tú, on je - Bog vedi	A
povem: jaz ljubim žensko! BENVOLIO Zadél	sem	bil to precej, ko sem videl, da ste zaljubljeni	A
žensko! BENVOLIO Zadél sem bil to precej, ko	sem	videl, da ste zaljubljeni. ROMEO Prav dober	A
me, da umrjém. Ljubezni se je odpovedala: ker	sem	doživel, da ti to povem, je smrt življenje moje	A
mislite o želji moji? CAPULET To mislim, kar	sem	prej Vam bil povedal: otroku mojemu je svet	A
stari in na ta večer povabil vse prijatelje	sem	svoje.Vi ste med njimi, dobro došli mi.	A
si znorel? ROMEO Ne znorel, ampak zvezan	sem	ko norec, zaklenjen v ječo, brez vodé in kruha	A
SLUGA Mojega gospoda. ROMEO To	sem	bil moral precej prašati. SLUGA Razložim	A
Kje se mudí? DOJKA Kakor gotovo	sem	bila devica v dvanajstem letu - klicala sem	A
sem bila devica v dvanajstem letu - klicala	sem	jo. Kliče. Hé, golobica, golobičica!	A
DOJKA Vaša mati. JULIJA Tu	sem,	milostna mati. Ukazujte!	A
samem moram govoriti z njó. Dojka, le pridi	sem,	premislila sem se in bom prašala tudi tebe.	A
govoriti z njó. Dojka, le pridi sem, premislila	sem	se in bom prašala tudi tebe.Saj veš, otrok je	A
je enajst let, kar je bil potres. Odstavila	sem	jo - svoj živ dan tega Vam ne pozabim - ravno	A
ne pozabim - ravno isti dan. Pélina položila	sem	na prsi - sedela sem pred golobnjakom v solncu	A
isti dan. Pélina položila sem na prsi - sedela	sem	pred golobnjakom v solncu, gospoda pa je bila	A
v glavi!) . / . / stran 156 . / No, kakor	sem	rekla: ko je okusilo na bradavici grenki pelin	A
o tem! . / . / stran 157 . / DOJKA Da, zdaj	sem	nehala.Bog te obvaruj! najlepša punčka, kar	A
nehala. Bog te obvaruj! najlepša punčka, kar	sem	jih dojila.In če še doživim poroko tvojo, potem	A
ničesar več. GROFICA CAPULET Poroka, dá, o tem	sem	govoriti hotela.Dáj, povej mi, hčerka moja,	A
matere mlajše od tebe. Če se prav spominjam,	sem	bila mati tvoja v istih letih, ko si ti še deklé	A
podplati gladka tlá. . / . / stran 161 . / Jaz	sem	se oborožil s starim rekom: kdor sveti, gleda	A
kdor sveti, gleda! Lepó je res nocoj, a jaz	sem	slab. MERCUTIO Dá res, preslab si, da bi	A
ROMEO Ni dan več! MERCUTIO Rekel	sem,	da tratimo s čakanjem baklje, kakor da bi dnevu	A
baklje, kakor da bi dnevu svetili. Misli, kar	sem	mislil jaz, ne išči v dobri misli skritih pojmov	A
MERCUTIO Dáj, razloži! ROMEO Sinoč	sem	sanjal. MERCUTIO Tudi jaz.	A
da imá kurja očesa. - No, gospodje moji, ali	sem	vam ustregel?Dobro došli!	A
Dobro došli! Bili so časi, ko	sem	nosil masko in šepetál dekliču na uhó besede	A
približam ji, da nežna ročica njena roko mi osreči.	Sem	li kdaj ljubil?Reci: ne! okó, doslej še nisi	A
Slugi. Moj meč	sem,	fant! Zase.	A
Zase. Kaj, lopov si je upal, da se prikrade	sem,	našemljen z masko, v sramoto in zasmeh gostiji	A
Odide. ROMEO stopi k Juliji Če	sem	z rokó oskrunil roko tvojo, svetnica lepa, rad	A
pametna. In hčerko, ki ste govorili z njó,	sem	jaz dojila; rečem Vam, gospod, kdor jo dobí	A
zase Ona je Capuletova? O, drago plačilo; dal	sem	bil sovražniku življenje svoje. BENVOLIO	A
odidejo, razen Julije in dojke. JULIJA	Sem	stopi, dojka!Kdo je ta gospod?	A
torej, iz sovraštva edinega rojena! Videla	sem	prezgodaj in spoznala sem prepozno.O kakšna	A
edinega rojena! Videla sem prezgodaj in spoznala	sem	prepozno.O kakšna pač usoda je nemila Ljubezen	A
urotila. Rotitev moja je bilá poštena: pozabil	sem	imé njegove dame, da ga pričaram iz začaranja	A
govorí, očí ji govoré, odgovorím ji. - Predrzen	sem,	ne govorí z menoj.- Par zvezd najlepših je nebó	A
Primem te za besedo: reci mi ljubček in prekrščen	sem	in nečem biti nič več Romeo. JULIJA Kdo	A
srcá. ROMEO Z imenom ti ne vem povedati kdo	sem;	- ime je moje tvoj sovražnik, o draga! in zató	A
ROMEO Ljubezen. Ona mi je svetovala, jaz pa	sem	svoje ji očí posodil. Krmílar nisem; ali če	A
drugače bi rdečica me oblila za to, kar govorila	sem	poprej; rada bi spoštovala običaj, rada bi zatajila	A
bi spoštovala običaj, rada bi zatajila, kar	sem	rekla, - a stran z dostojnostjo zunanjo zdaj	A
naravnost, če me ljubiš! Ali če misliš, da	sem	se prehitro vdala, hočem gledati grdó in neprijazna	A
drugače nečem biti neprijazna. Res, Montague, jaz	sem	preveč prijazna, misliš si, da sem lahkomiselna	A
Montague, jaz sem preveč prijazna, misliš si, da	sem	lahkomiselna, ali verjemi, da ti bom zvestejša	A
JULIJA Ne prisegaj! Vesela	sem	te, a vesela nisem, da naju združila je hipna	A
Prisego svojo vsaj mi daj za mojo. JULIJA Dala	sem	jo še predno si me prosil; hotela bi, da ti	A
Deset let bo dotlej. A Romeo, glej, pozabila	sem	zakaj sem te poklicala nazaj. ROMEO Dovoli	A
bo dotlej. A Romeo, glej, pozabila sem zakaj	sem	te poklicala nazaj. ROMEO Dovoli, da stojim	A
/ . / stran 184 . / ROMEO Tako je, slajši	sem	si bil izbral počitek. LORENZO Bog odpusti	A
Poslušaj in prihranim ti vprašanja. Sinoči bil	sem	pri sovražniku na gostbi in nenadoma me nekdo	A
ugankami odvezan. ROMEO Zatorej jasno: srce	sem	in dušo izročil hčeri Capuletovi, ona pa mi	A
BENVOLIO Na dom njegovega očeta ne; govoril	sem	z njegovim slugom. MERCUTIO Da, Rozalinda	A
ROMEO Dobro jutro, prijatelja! Kaj	sem	bil napravil? MERCUTIO Tatvino, prijatelj	A
ROMEO Oprosti, dragi Mercutio! Imel	sem	nujno opravilo in kjer je sila, ni uljudnosti	A
. / . / stran 189 . / MERCUTIO Kajti jaz	sem	ti popek uljudnosti - ali gumb, če hočeš.	A
ROMEO Bič in ostroge, bič in ostroge, drugače	sem	igro dobil! MERCUTIO Če hodi tvoj dovtip	A
MERCUTIO Če hodi tvoj dovtip na divje gosí, tedaj	sem	pač pri kraju; zakaj v enem samem tvojem čutu	A
je več divje gosí, nego v peterih mojih. Ali	sem	te dal z gosjó? ROMEO Drugače nikoli kakor	A
najdete, nego je bil, ko ste ga iskali. Jaz	sem	najmlajši tega imena, ker ni bilo slabšega zanj	A
na moji strani. DOJKA No, Bog vedi, tako	sem	se jezila, da se tresem po vsem životu. Tak	A
Bodite tako prijazni, par besedic! In kaj	sem	Vam hotela reči: moja gospodična mi je ukazala	A
Julija nastopi JULIJA Devet je bilo, ko	sem	jo poslala, in čez pol ure, rekla je, da pride	A
pokvariš mi vesele pesmi. DOJKA Vsa trudna	sem;	pusti me vsaj za hipec!Ah, to je bila gonja	A
Kaj ne morete počakati za hip, saj vidite, da	sem	brez sape in da komaj diham. JULIJA Kakó	A
JULIJA Ne, ne! Vse to	sem	vedela že prej.Kaj pravi o poroki?	A
hrbet, moj ubogi hrbet! Bog vam odpusti, da me	sem	in tja poganjate, pehate me do smrti. JULIJA	A
Vam ponoči ljubček v gorko gnezdece. Uboga	sem	žival tovorna jaz, ki mučim se za vaju; a ponoči	A
mu seveda ne bilo treba. BENVOLIO Tak da	sem?	MERCUTIO Dá, dá!	A
TYBALT Čuj, Romeo! Sovraštvo, ki	sem	ga prisegel tebi, te pozdravlja: lump.	A
Tybalt s spremstvom odide MERCUTIO Ranjen	sem.	- Vrag vzemi obadva rodova!	A
meni, pa bosta našla tihega moža. Za ta svet	sem	že odigral, le verjemita!- Zlodej vzemi vajini	A
Pod Vašo roko me je ranil. ROMEO Mislil	sem	storiti prav. MERCUTIO Vleci me v hišo kam	A
Napadeta se koj po bliskovo! In predno še	sem	mogel ju ločiti, je zgrudil hrabri Tybalt se	A
a Romeo, prestrašen, je pobegnil. Govoril	sem	resnico, ako ne, obsodi me na smrt, o knez!	A
strogó, da žal vam bo za zmirom te izgube. Gluh	sem	za vsako olepšavanje; ne jok, ne prošnja ne	A
klanjal ne bo nečimernemu solncu. - Kupila	sem	posodo si ljubezni, imela nisem je; prodana	A
posodo si ljubezni, imela nisem je; prodana	sem,	ne še oddana.Ah kak je ta dan tak dolgočasno	A
mi odloči srečo in trpljenje. DOJKA Rano	sem	videla, moje očí so videle jo - Bog pomagaj	A
krvjó oskrunjeno - vsa trda kri - omahovala	sem,	ko sem ga videla. JULIJA O poči mi, srcé	A
oskrunjeno - vsa trda kri - omahovala sem, ko	sem	ga videla. JULIJA O poči mi, srcé osirotelo	A
Blagi moj gospod! O kaj zató	sem	morala živeti, da mrtvega te vidim? JULIJA	A
- Dajte mi akvavite! - Postarala	sem	se od žalosti od reve in od straha.Naj ubije	A
čast, sveta gospodarico. - Brezčutnica, da	sem	ga grajala! DOJKA Kaj govorite blago o	A
jezik bo z ljubeznijo imé ti izgovarjal, če	sem	ga jaz psovala, žena tvoja, pred kratko uro	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani