sam (901-1.000)

prihajaš vanj in vedno znova čutiš, da več nisi	sam.	JOK NOČI Niti luninega sija režejo v nočni	A
GOZD Vsakdo izmed njih je v njem nekdo, a	sam	brez drugih le drevo! NE BODI ŽALOSTNA Globoko	A
jih bral edino tisti, ki za moje v zameno, mi	sam	oči, kot bisere in ustne jagodne bi svoje dal	A
je prepozno in v solzah dojemala, metulj bi	sam	kaj kmalu iz kokona se popel in sam, tako, kot	A
metulj bi sam kaj kmalu iz kokona se popel in	sam,	tako, kot zdaj je, v svet, med rože poletel	A
da varuje te, a vodi ti srce, ki zunaj njega	sam	poti ne ve. Krošnja smeje krošnji se šumeče	A
ali ne, odpelje vedno te do tja, kjer se tudi	sam	konča. Vendar sam presodi, če lahko, kateri	A
vedno te do tja, kjer se tudi sam konča. Vendar	sam	presodi, če lahko, kateri konec je zdaj tisti	A
labod si tam, osamljen, v svoji lepoti živel,	sam	sredi vode, prevzvišen, vedno si se pred mano	A
Če ni popotnikov. Je to	sam	Bog, ki sklonjen je nad vesla in nad drog?	A
skozi srečo. Med stekle sence stopim žolt in	sam.	Neguje angel me, kar sem veriga.	A
prisluškujem iz horej, predan zajetju jo bom	sam	začul. In to bo ena najmilejših štim ‒ smolina	A
obiskovanje tja na tuje. Predan zajetju jo bom	sam	začul penico potov božjih in priprošnjo, po	A
V posmeh kazniv peha me v senci hvoj. Če	sam	je senca odloženih cul? Zapreda vase ga lišajasti	A
Otrok razsodnost svojega srca bo trojnojamast in	sam	svoj porodnik izročil jagi, ki zacepeta pred	A
mu je črn tram, je v temni noči duše vselej	sam.	Je v temni noči duše vselej sam, omotica ga	A
stran 90 . / Je v temni noči duše vselej	sam,	omotica ga žarna spreleti. In zapusti telesni	A
Gilgameš. Pa ni od mrtvih vstalemu do leka, je	sam	lečen.Te praša, ali greš ...	A
močim usta in komolce v žeji, saj gog sem tudi	sam,	sam svoj advent. Korejo plešemo na tanki veji	A
usta in komolce v žeji, saj gog sem tudi sam,	sam	svoj advent. Korejo plešemo na tanki veji, zvečer	A
pogostitev. Ko pa zapoje pesmi sladke, vbrane, je	sam	koliba tesna za nočitev. Poživlja z zvezdo vzhodnega	A
odmevne. Udarja z bičem in zadrgeta pod njim še	sam,	brez sreče enodnevne. Če pa, psalmist, zaide	A
možic vstajač. Nikdar ne ve, kako je grd in	sam.	Kot zvezda bežen, tostran brez težišča bo marsikomu	A
popotnice in leže. Popotnica povančica sem	sam,	čeljusti tisoč večkrat me ogloda kot krt, nestrpen	A
tebi je čudovito. Sprejmi to, kar ti pravim,	sam	v sebi, saj še do sedaj nisi sprejel svojega	A
dlani in položiš v svojo dušo, se ob tem spajaš	sam	s sabo in če me poljubljaš, poljubljaš samega	A
let naprej, zvezde me spodbujajo, postajam en	sam	pojoč glas, prijatelji mu tiho pritegujejo.	A
otročaji nastanjeni in samim sebi prepuščeni,	sam	Bog vedi, Reza se ni utegnila zanimati; ona	A
odklanjal, češ da je navajen nositi svoje stvari	sam.	Govoril je jezik, ki ga nisem prav razumel,	A
stisnivši očetu roko, odkorakal proti trgu	sam.	V našo hišo je po toliko mrkih dnevih prisijalo	A
Spravil me je v ljubljanske šole, ko je že	sam	začel bolehati. Že prej nam je predla trda,	A
pomarančo. . /\ .. stran 18 . \/ Ležal sem	sam,	prinesli so v sosednjo sobo bolnika, ki je kmalu	A
tedna ostati v bolnici po predpisih, ki jih	sam	ne sme spreminjati. Lotevalo se ime je strašno	A
iz gozda v mesto, kupil vole in najel hlapce,	sam	pa je s konjičkom v novem koleslju vodil in	A
pa je kričal na fanta, naj izgine, da se bo	sam	razgovoril z menoj, zagrabil za železno glavnjo	A
je glasno pripomnila: »Prav je, da se smili	sam	sebi, saj se drugemu že tako ne!« Ko sem si	A
ne pušča dotikati se knjig in papirjev. On	sam	je sedel v postelji pošev, naslonjen na blazine	A
Ta je ris! Tudi če	sam	hočeš po gobe, te ne izpusti nanje iz svojih	A
so štrlele iz prstene kepe. Nato jo je vzel	sam	v roke, popravil moje šušmarjenje na korenikah	A
vedel, s kom imam posla. No, moj »bolnik« mi je	sam	pomagal. »Mene da ne poznate?« se je začudil	A
je dovajal stranke, bil je na slutku, da zna	sam	ali s pomočjo odvetnikov kako pravdo tako zavleči	A
ni hotel nič slišati o zdravnikih, češ da že	sam	prežene »muhe« iz telesa; a ko je radi onemoglosti	A
možem? Podpisati so mu dali izjavo, da je on	sam	želel in zahteval zamudno operacijo brez omame	A
zahteval zamudno operacijo brez omame in da	sam	prevzema odgovornost za vse in vsakršne posledice	A
in kmalu je sedel v vozu, kamor sem stopil še	sam	kot spremljevalec. V bolnici niso bili nič kaj	A
priprav in ljudi za takšno sitno opravilo, jaz sem	sam	in odpravljen na pot. Mož se ni dal odgnati	A
češ naj počaka zunaj v čakalnici; opravim že	sam.	Rad se je umaknil.	A
zame; brez omame, brez druge pomoči naj opravim	sam,	kar bi zaposlilo tri.Sila kola lomi.	A
voznika, da ga je spravil na voz; sin je šel	sam	in očeta opiral na vozu. Drugi dan sta se prišla	A
me je po končanem obisku prosil, naj se vrnem	sam	k njemu.Z vso zgovornostjo se je opravičeval	A
zibati. »Neverjetno, edinstveno!« je momljal	sam	zase.Dvignil je glavo napol in nekoliko hudomušno	A
vsenared pri podjetju; vse je videl, vse slišal,	sam	od sebe vse naredil, svoje in drugih dela, brez	A
pokazal, kako naj gnete in drgne porodnici telo,	sam	sem se lotil otroka, mu sčistil ustka do golta	A
babici z naročilom, naj ga takoj pogojno krsti.	Sam	sem ostal pri porodnici in ji skušal pomagati	A
mi je preskrbel dober voziček, ki ga je sicer	sam	rabil za svoja pota. Puščobna se mi je zdela	A
velel babici v grozi. Bilo je odveč, nož je	sam	odletel pijanemu gospodarju iz roke; iz hiše	A
da ni denarja pri hiši in da pride gospodar	sam	poravnat račun.Drevil sem po skalnatem klancu	A
zdaj tudi takšne, ki pričajo, kako si človek	sam	kuje nesrečo. * * * Stradali smo »po sekiricah	A
največ izpil in najmanj plačal. Izločil se je	sam	iz družbe dijakov, ko so ga spoznali kot samogoltnika	A
življenje že kakorkoli natrlo. Povedal mi je, da je	sam	zdrav in mu ni treba zdravniške pomoči; prišel	A
mnenje: »Tisti bolni prijatelj si ti, Slavo,	sam.	Lepo je in prav, da si se zresnil in hočeš svoje	A
zdrave temelje. Če hočeš imeti neko poroštvo, da	sam	ozdraviš in ne preneseš bolezni na ženo in na	A
drugačnim uspehom, izvzemši ako mi to dovoli	sam.	« Trčila sva, izpila vsak svojo čašo in molče	A
človeka, zlasti nedolžnega in takega, ki se	sam	ne more braniti.« »Saj tisto, ki dela zgago	A
si znali Trentarji pomagati. Eno pot, pravi	sam,	so imenovali po njem zato, ker je on hodil po	A
Soče. Spotoma mi je starec pripovedoval, da je	sam	pri hiši.Otroci so po svetu, lansko jesen je	A
»Ne, ne. Kverh	sam	jo je zaklal.Odkar ji je zdravnik nogo povezal	A
potrebščine, mi je mladi mož pripovedoval, kako se	sam	že od nekdaj zanima za zdravniške in zdravstvene	A
ozdravljenja ni pričakovala ne mati, ne ona, pa tudi on	sam	ne več.S podvojeno skrbno strežbo se je mlademu	A
znancem na Gorenjsko, kjer je čez poletje bival	sam	z ženico sredi gozda.Tam se je zdravstveno okrepil	A
sem prebiral in proučeval vse, kar sem imel	sam	in si mogel izposoditi, o pljučnici in ogražanju	A
vprašanja je odgovarjal kratko in mukotrpno,	sam	ni želel ničesar, za hrano se je dal siliti	A
prijatelj!« »Kaj naj še pričakujem?« je del kakor	sam	sebi.»Čaka me počasno umiranje, to vidim jasno	A
veseljem sem opazoval, kako si je prizadeval, da	sam,	brez tuje pomoči opravi to nalogo in pospravi	A
svojih poslov. Stari je zato prisiljen, da se	sam	pobriga in pogleda časih v hlev, saj na hlapca	A
zato odrasle sinove, da bi se še na stara leta	sam	ubijal zanje? -On jo namreč tudi rad potegne	A
Vprašaj, radovednost! -	Sam	napelji, prevejanost nakazna!...In končno umolkneta	A
nič ne vidim.« Čelhar se namuzne hudomušno	sam	pri sebi: karte še dobro vidiš, dedec!	A
zmiglje znova z ramo... Bog ti pomagaj, dedec;	sam	veš kaj ti je storiti!... Iz kuhinje je	A
Zakaj sem pustil mesto?	Sam	sem, brez družine, brez otrok.Za koga pa se	A
povrnem - pa se popeljete tja dol in poprašate!« »	Sam?	Skupaj se peljiva raje!«	A
»Babje marnje! Oče se prej	sam	oženi, nego prepiše name.« »Kaj?« se	A
pridi, kdor je žejen, kdor je lačen!« Drozeg	sam	je prišepal skozi zelnik in se ustavil tam za	A
že samo zanj bi bil lahko hvaležen ženi. In	sam	je kriv, da je bil prišel z njo tako navzkriž	A
začel je veseljačiti, zapravljati, lenariti.	Sam	se več ne spomni, kdaj je bil obupal, da se	A
pomagati si do gospodinje na ta način, da se	sam	oženi.A kaj hoče Katri?	A
si ga ne požene v glavo, in večkrat si požuga	sam	pri sebi: »Le varuj, fante, da se ga ne naluckaš	A
Baba je hudič in pol! Pa saj si	sam	izkusil, vdovec si!?« Rebec gleda v	A
»Le pokliči!	Sam	stopi ponjo, po nevesto!Sèm naj prisede, da	A
Danes bi kar ženil. Nazadnje se še	sam	oženim.« Mladi se sujejo med seboj:	A
Sosed se pa obotavlja. Drozeg	sam	prikrevsa k njemu, prigovarja in pregovarja	A
resen, viržinko med zobmi... Peter se namuzne	sam	pri sebi, se popravi udobno na sedežu in se	A
precej zalilo.« »Kaj bi zalilo, vraga, ko jih	sam	zalivam.« »Ho, tisto ti verjamem, tisto	A
Porentinem požeruštvu mu gredo po glavi, pa se hihiče	sam	pri sebi od veselega zadovoljstva.Morda se tudi	A
Porenta v mestu kosil... ko je za tri naročil in vse	sam	pojedel?... Hahaha...«	A
Vendar ga je malo sram. Skoraj da je bil	sam	namignil Stoparju: le pridi, morda si še danes	A
napeta, rdeča lica, oči zalite, sapo težko, pa	sam	ne ve zakaj, ko je vendar igra popolnoma vsakdanja	A
Peter! - Nisi morda	sam	pomagal? -V svojo škodo...	A
Usta so ji rezko stisnjena, pogled izbegujoč,	sam	vase zatopljen, odklanjajoč vsako vmešavanje	A
že štacunarjeva ali kdove čigava... Oče je bil	sam	poskusil otepanje z obroki in obrestmi in drugimi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani