sam (1.001-1.100)

bil veljak, odprtih rok, ponosen, zadovoljen	sam	s seboj...Zdaj si berač, ponižen in prihuljen	A
čisto po domače, mu zastavlja vprašanja in kar	sam	odgovarja namesto njega ter popolnoma pozabi	A
ostalin, ki umeščajo tamkajšnjo protokulturo v	sam	vrh.Pri gradnji avtocest prihajajo na vseh krajih	A
zagotovi kmetu, da je odvezan javnih obveznosti, se	sam	povzpne na kamen, zavihti svoj meč in obljubi	A
Torej v svetišče, ki ga je ok. 753 ustanovil	sam	sv. Modest.Tu je imel kot pokrajinski škof svoj	A
19 . \/ »In še uteči mi hoče, mrha,« pravi	sam	pri sebi. »Uteči, falot!«	A
rekel Bruno. »Morda pa je kdo izdal,« je ko	sam	sebi rekel Aldo. »Mogoče.«	A
nji. »A nekje morda ni vojske,« je nato kakor	sam	sebi rekel Sergij. »Ne vem,« je rekel Aldo in	A
zid. V trgovini z jestvinami je prodajalnar	sam,	ob vratih so vreče.Riž.	A
« je rekel. . /\ .. stran 63 . \/ In še je	sam	pri sebi godrnjal: »Zakaj ni spravila otrok	A
pod zoglenelimi tramovi! In on, ki si je bil	sam	stesal leseno sabljo in jo nato pogladil s koščkom	A
hudo za takšnega starca, če bi moral živeti	sam	in brez mlade nečakinje, ki mu kuha in pere	A
zažgali.« »Niso mogli,« je tedaj rekel kakor	sam	sebi papá. »Stanovanjska hiša je zgoraj.«	A
gluho zanko, ki neslišno kroži nad njim. In tudi	sam	kroži že ves v nji, ker zdaj vleče Julko za	A
dela s tihotapsko previdnostjo. Pogostoma pa	sam	pri sebi momlja in robanti, potem odmakne pleteno	A
alo!« kriči prodajalec in bije dlan ob dlan. »	Sam	med, sam sladkor in med!« In v Kanalu so zeleni	A
prodajalec in bije dlan ob dlan. »Sam med,	sam	sladkor in med!« In v Kanalu so zeleni olupki	A
stran 132 . \/ »Presita si, stara,« je rekel	sam	sebi po slovensko, kakor vsekdar, ko ga kaj	A
Ti nisi še nikoli kake pametne zinila,« je ko	sam	sebi vdano rekel. »Za zidarja, za mizarja ga	A
Washington, na kateri je Rikov oče za kapitana (to je	sam	dodal, tega ni bil narekoval oče).Ko parnik	A
enkrat!« je vznevoljen kriknil učitelj. Toda	sam	ni!Oče je z njim, saj je oče narekoval.	A
papá.« »Gotovo ga je spet ona kam dala,« je	sam	pri sebi zagodrnjal. »Saj je tu, papá,« je spet	A
pred katedrom, se je Branko zavedel, da ni	sam.	Kakor sam sebi pa je Štefan momljal: »Da sem	A
katedrom, se je Branko zavedel, da ni sam. Kakor	sam	sebi pa je Štefan momljal: »Da sem jaz mlad	A
Nasmehnil se je. »Ali bom pel	sam?	« Tudi dekleta so se nasmehnile in se spogledale	A
izginil za ovinkom, njihov avto je bil zdaj	sam.	Mesečina da je bila; kakor da pada modra rosa	A
glas bolj dober in prizanesljiv. »Ali nisi	sam	priznal, da je prav, če sva v dveh? da sva močnejša	A
»Seve, da so, seve, da so,« je zamišljeno,	sam	sebi rekel Srečko.Potem je molčal, njegova misel	A
tenkovestni človek in brezvestni človek, človek	sam	in človek sredi ljudi.In morda je vsa modrost	A
perila, jo trudno veže na drog. Morebiti konzul	sam?	To je v prvem nadstropju; v četrtem nadstropju	A
Tedaj pa je zmeraj takó uredil, da je vse	sam	opravil.»Ti se umij, tačas poizvem kakó in kaj	A
Rezikino draženje že postalo draženje, ki si ga	sam	goji.Srečko pa zato, ker vidi njega, Milka,	A
zato, ker vidi njega, Milka, takega, kakršnega	sam	sebe Milko ne more videti; razdvojenega in ujetega	A
ki leže na jezero, belo sonce se zôži v en	sam	žarek, bele skale v eno samo črto, v dolg kazalec	A
izven njega. A zdaj se je nagonsko, samogibno	sam	obsodil.Sanjati, da bo s pogledi in z molkom	A
top. Dvajsetleten fant, osmošolec, ki sedi	sam	v sobi, na tleh ob knjižnici in vé, da so tuje	A
leži na pesku ves sprejemljiv kakor pesek in	sam	tudi pesek, v katerega se počasi sesa slani	A
»Mama!« A	sam	je na široki postelji, išče z rokami, a tudi	A
kakor da joče vrt, kakor da joče morje in on je	sam,	ki ga posluša.Niti ga ne posluša Mimica, ki	A
procesije, a predstavljam si, da bi, če bi bil	sam,	zavoljo nekdanje spojenosti s tem ozračjem,	A
davnih dni; in pri tej misli skušam hoditi zbrano	sam	zase, čeprav me moti, da so moje sandale takó	A
kakor o ljubezni se človek lahko pogovarja samó	sam	s sabo ali pa še z ljubljenim bitjem, s katerim	A
osiromašen. Zato sem mu hvaležen, da grem	sam	po neslišnem svetu; in to zadovoljstvo je kakor	A
vtihotaplja občutek, da sem potolažen, ker sem	sam	in je skupina z vodnikom daleč onkraj teras	A
pokojnik, ko sva ga nosila navzdol po bregu,	sam	doti kal.To se pravi, da se žive celice ne branijo	A
obsojeni skupnosti lahko koristen in s tem tudi	sam	rešen brezimne pogube.Hkrati pa sem se zavedel	A
težkih škornjev planil pokonci in se znašel ves	sam	v votlem ozračju, sam pred tihimi vrstami, ki	A
pokonci in se znašel ves sam v votlem ozračju,	sam	pred tihimi vrstami, ki so se kakor zebrasta	A
da nimajo ne z mano ne z Ivom nobene zveze.	Sam	sem.V senci, ki je topla, ker so onkraj barake	A
po ponikljanih cevkah v njegova ušesa. Kakor	sam	sebi je vendar rekel: Man soll versuchen,	A
volčjakov v planinsko noč. Pa je seveda igral	sam	sebi, ker po barakah so telesa hitro legla,	A
kar se dogaja. Ker mislil sem si, da zdravnik	sam	najbolje vé, kaj mu veleva njegova poklicna	A
odhajal, a ta je samó zamahnil z roko in se	sam	pri sebi namuznil.V zraku je bilo čutiti bližnji	A
vodstvom zakopali vse rajnke, in da bo ležal	sam;	a še bolj sem hotel misliti na to, da me zebe	A
podzavesten strah, da bi zavoljo onemoglega telesa še	sam	zaostal, da bi se z njim še sam bolj izpostavil	A
onemoglega telesa še sam zaostal, da bi se z njim še	sam	bolj izpostavil pogubi.Kdo more vedeti.	A
je delo za človeka predvsem sredstvo, da uide	sam	sebi, posebno še takrat, ko je sredi pogube	A
počasi potegnil zapirač, ga počasi vzdignil in se	sam	pri sebi kakor za šalo jezil, ko ga je počasi	A
poti priromal Ivančku zavoj iz slovenske vasi.	Sam	zlat prepečenec, je rekel in držal omot v naročju	A
dokončne preizkušnje. Zdaj pa je bil na podu in	sam.	Ti, Ivan, sem ga skušal spodbuditi z glasom,	A
zapleteni občutek, ki me je obsedel takrat. Stojim	sam	ob zunanji stranici dolge barake in sem spet	A
in komaj čaka, da bo na kakem lepšem kraju	sam	z dekletom. In res, položil ji je roko okoli	A
in se skobacal z ležišča in sem se potem tudi	sam	vzdignil, mi je bilo kakor kapitanu, ki je ostal	A
Vaska neutrudljiv grobar, ker je bil z njimi	sam,	odkar sem bil jaz v sobici za nalezljive bolezni	A
Jub že, a ne takó kot Darko. Saj, kriv sem bil	sam,	ker sem se ukvarjal samó z bolniki in se nisem	A
tedaj res spregovoril Srečko Kosovel, a ni bil	sam,	ki jo je nosil v sebi. To je tisti občutek katastrof	A
ki pazi na prihod tunov; ker moral je biti	sam,	ko je bil slabe volje.Za nič na svetu mu tedaj	A
z roko okoli ramen. Je lahko vam, je kakor	sam	sebi momljal Mladen, tukaj je paradiž, v Nordhausenu	A
svojih tovarišev bolničarjev, a da je kljub temu	sam	s svojo mislijo in da na skrivaj v kotičkih	A
rekel: tifus. Tedaj je šef prikimal in tudi	sam	ponovil: tifus.Zatem si je prižgal cigareto	A
nisem maral misliti na Mladenov obraz, ko bo	sam.	Grdo pa je bilo, da je francoski fant takó metal	A
naredili čezme. A sem ga čezse naredil tudi	sam,	zakaj odhajal sem v neznano, ko sem se spustil	A
skupnega napora, ki se je tesnil in zgoščeval	sam	v sebi, lesena stena pa je bila samó zaslon	A
na delu pretepal do onemoglosti, pa je zdaj	sam	onemogel in shiran obležal.Nagla sodba, pri	A
stenico; a jaz bi ga vendar pustil, naj izdihne	sam.	Res pa je, da je bila tukaj zelo pomembna slamnjača	A
nesrečnika pa je bilo konec ponoči. Menda se je	sam	obesil.Franc je bil zmeraj z njimi in vé veliko	A
napil, se je gibal v pogubljenem prostoru, se	sam	sebi režal, mahal z rokami in pričakoval, da	A
zadržanega sadizma potreben, ker se z njim tudi	sam	mazohistično trpinči za prastara hudodelstva	A
jetnice. . /\ .. stran 211 . \/ In je tudi	sam	prišel v Dachau opazovat in se je zelo zabaval	A
Avstrije, potem ponosno odklonil pomoč in si	sam	nataknil zanko. Pa se je vrv utrgala.	A
in od vozil. Prostora je dosti, takó da sem	sam	ob robu travnika.Orosil sem si sandale v bujni	A
vendar je lahko drugim koristen samó, kdor je	sam	zadosti pri moči.Drugače ne gre.	A
prav, da molčite. In sredi paštnov sem ostajal	sam	s svojo vestjo in nobene rešitve nisem našel	A
vzklikne in se zahihita. Aj! je zlobno šepnil	sam	pri sebi in vtaknil roko pod teme; zakaj le	A
poglavitno je, da se s tem reši mrtvega kroga. Ni	sam,	ne grize se, ne zapleta se v pajčevine svojih	A
in za sobo v hotelu. Poglavitno spet, da ni	sam.	Gotovo; a pred letom dni so mu bili deveta briga	A
na odprto morje in pustiti, da se trebušček	sam	greje na soncu.Ker zdaj ga ona opazuje iznad	A
Ja, sedim, vam pravim, in ga srebam.	Sam,	kajpa.Pri mizi zraven pa jih pije šest.	A
Še sta tam. A, takó	sam	sredi prostranega vrta, se ta hip zave žarkov	A
ki je od nje belkasto in motno. In on je zdaj	sam	v tem sparjenem prostoru, sam v mestu.Sam in	A
In on je zdaj sam v tem sparjenem prostoru,	sam	v mestu.Sam in brez smotra.	A
zdaj sam v tem sparjenem prostoru, sam v mestu.	Sam	in brez smotra.Ali ne bo nikoli gospodar svojih	A
bilo fašistov, ki bi streljali, ampak se on	sam	strelja na stopnicah.In njegova mama, njihova	A
»Seve, da vsak.« »Tudi jim gospodar	sam	reče: ‚Nesi domov nekaj piškotov!’« »Seve, da	A
Vendar ne hodi kot človek, ki je udobrovoljen	sam	zase.Ne, pazi na svoje korake, daje jim pomirjevalen	A
jetnik nenadoma rekel. A kakor da je zamrmral	sam	sebi, kakor da je hlipnil. »Kakó?« je vprašal	A
bi se zdaj vrnil k sergentu. Še zmeraj kot	sam	sebi je jetnik rekel: »Če bi se jih otepal,	A
še bolj se pomiluješ. To je, pomiluješ se,	sam	sebi se smiliš.Hkrati veš, da je potrtost tvojega	A
bi mi bilo žal, da bi bil nečesa kriv,« je ko	sam	sebi zamrmral.»Seve, nočeš te misli, podiš jo	A
njegovo izpoved, šele zdaj dodobra zaveda, da ni	sam,	in se hkrati boji, da bo kmalu spet sam. »Sport	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani