oče (1.501-1.600)

šlo delo težko izpod rok, toda ni omagal.	Oče	mu je bil svetovalec in ker se je Štefan ravnal	A
nič hudega, ‒ je dejal prisiljeno junaško. ‒	Oče	so prej rekli, da bom oproščen, ker sta že dva	A
Sedaj pa mi daj tisti nageljček.	Oče	in mati te čakata v sobi in tudi meni je treba	A
nekaj časa je vzdihnila in se vrnila v sobo.	Oče	in mati sta bila že v postelji, zato je vzela	A
sedela na postelji in podpirala glavo z dlanmi.	Oče	je stal pri odprti omari in si oblačil praznično	A
Štefan je začudeno obstal pri vratih. ‒	Oče,	kam pa se vam tako mudi, da ste že vstali?	A
popeljem s teboj v trg, ‒ se je oglasil mrko	oče.	‒ Porečem jim, naj bodo zadovoljni z dvema žrtvama	A
Zajela sta in vstala od mize.	Oče	je pogledal na uro. ‒Iti bo treba, drugače se	A
Starka je zaihtela.	Oče	je vzel v kotu palico in sta zapustila sobo	A
je bil v njegovih očeh največji greh. Ni bil	oče,	zato je ravnodušno izrekel smrtno obsodbo nad	A
nato so dveri zaškripale in v sobo je prišepal	oče.	Ves sključen je bil.	A
Anica je skuhala, kar so imeli vsi najraje in	oče	je prinesel iz kleti tudi slatinščak vina, a	A
je stresla Anica vsa preplašena. ‒Z Bogom,	oče,	‒ je Štefan objel in poljubil očeta. Starec	A
njej žive duše. Liki dve senci sta se plazila	oče	in mati okrog.Oče je vzdihoval, mati jokala	A
dve senci sta se plazila oče in mati okrog.	Oče	je vzdihoval, mati jokala.Jaz pa sem morala	A
že mrtvega pred seboj. V zapečku je zastokal	oče.	Po Štefanovem odhodu je še bolj zlezel v gube	A
pogovarjali, potem pa je zavladal v sobi molk.	Oče	si je prižgal pipo in je napol dremaje spuščal	A
hiši že dolgo in bilo. Od časa do časa je celo	oče	vzel pipo iz ust in se je z odprtimi usti čudil	A
prej ljubila, sedaj pa sta jo vzljubila tudi	oče	in mati.Postala njima je draga ko Anica.	A
. / stran 145 . / Potem pa so pristopili	oče,	mati in Anica.Vsi so se podali na dvorišče.	A
zapel mrtvaški zvon. Ne dolgo nato ji je sledil	oče.	Tudi Hektorja ni bilo več.	A
‒Da.	Oče	in mati sta odšla v trg ...Kaj pa je tebe privedlo	A
živelo dekle, ki ji je bilo ime Ilonka. Njen	oče	je že zdavnaj odšel po svetu za kruhom in se	A
Ignacija. Bila je lepa, uglajena in pametna, a	oče	in mati z njo kljub vsemu nista bila povsem	A
ponujeno roko in odšel z Ignacijo na grad.	Oče	in mati sta se ga razveselila, saj sta že skoraj	A
s Tomažem. Ko je dopolnil sedem let, sta ga	oče	in mati, ki sta komaj preživljala že tako številno	A
oditi iz dežele. Ko pa je ugotovila, da se	oče	ne bo omehčal, je povsem obupala.Še tri dni	A
ulice je živela Angelika s svojimi služabniki.	Oče	in mati, ki sta bila že umrla, sta ji zapustila	A
odpuščanja te prosim,« mu je zašepetal umirajoči	oče.	»Saj, jaz sem odnesel srebrnike pod Terezin vzglavnik	A
vse preveč žalostno to, da je njegov lastni	oče	napravil Terezo za tatico in še v njegovo srce	A
gospodična?« je vprašala s tresočim glasom. »	Oče	in mati sta mi jo kupila, ko sem bila še v zibelki	A
sem na domačem dvorišču povsem zadovoljna.«	Oče	in mati sta se ob tako prisrčnih odgovorih ponavadi	A
Potem so mu nekoč vzeli še noči.	Oče	Mariška, ki se je vračal zmeraj takrat, ko ga	A
Kako si že rekla, da je malemu ime! se je	oče	Mariška med tem, dečku neprijetnim poljubljanjem	A
2.	Oče	Mariška je sklenil, da bo Malega še pred prihodom	A
Potem je mati Tereza jokala.	Oče	Mariška pa je grdo zaklel in je vprašal dečka	A
jih spravili na svet! . / . / stran 19 . /	Oče	Mariška, ki ga je muzika povsem očarala, je	A
katere se je zdelo, da je ves svet prisluhnil, je	oče	Mariška rekel samo: Oznaša sem zaklal! Na	A
cigansko smrt. Dečku pa se je kljub temu zdelo, da	oče	ni umrl, temveč da je odšel le v temo. 5.	A
bele violine prišepnila, zakaj je moral oditi	oče	in čemu ga je potem zapustila tudi mati.Toda	A
tujemu moškemu in ta tujec je bil zdaj njegov	oče.	V njihovem cimpru se je naselil z dekletoma in	A
mora biti! je zatrjevala spremljevalcem. In	oče	Lajoš.In mali Gusti Ka - kaš!	A
Bači, zdaj sem temu nesrečniku pravzaprav jaz	oče,	violino pa tudi lahko zamenjava za kako drugo	A
Žene še nisem imel.	Oče	mi tudi ni še prepustil brusa. Tam sem bil vojak	A
pa je kratkomalo pobegnil kot uš ‒ tisti moj	oče	‒ saj ga ni nikdar več našla ‒ tista moja mama	A
sem storil sebi in mojstru, ki mi je bil kot	oče?	Samo, da bo takrat seveda že zdavnaj prepozno	A
nekdaj tako, da naj mati poskrbi za hčer in	oče	za sina.Kar je pri vsem skupnega, je pa tole	A
pravi čas pouči, kako si prav obrišejo rit,	oče	pa naj poskrbi, da se ne bodo potem v življenju	A
hudiču, tu spravili na mene, kot bi vam bil	oče?	je odrinil kozarec in je vstal.Ali vam morda	A
in na skrivnem, ker bi mu ‘takih neumnosti’	oče	ne dovolil, kaj šele dovolil, da bi ga vsadil	A
in se mu bosta neizbrisno zarezali v meso.	Oče,	ki z zaukazano obleko in njeno prisiljeno rumenino	A
barvi osovražene Buternove obleke. Kakor je	oče	ljubil vse rumeno in imel za to svoje vzroke	A
ko mu niso hoteli priznati duše in se tudi	oče	ni zavzel zanj, ga ni branil pred ponižanjem	A
Iznajdbe pekla nikoli ni mogel razumeti. Kakšen	oče	je to, ki si izmisli za svoje otroke tako strašno	A
zlostnico, tudi! Vrana vrani ni izkljuvala oči,	oče	pa sam otrokom, celim njihovim telesom, prizadeva	A
razmejujoče travnike; drevesca, ki jih je vsadil	oče	in se danes, s sadeži ovešena, raztezajo v šir	A
vrnivšim se domov na vojaški dopust: ker si	oče	ni bil upal iz trga, bi ga bila morala pričakati	A
kako je srečanje potekalo, spominja se, da	oče	z njim ni bil zadovoljen in da je drugo jutro	A
Uran, prvi gospodar sveta in kralj bogov,	oče	titanov in ciklopov, nagrne nebo z ognjem in	A
tal, dokler s sosedovimi vred ni prirobantil	oče,	ga snel z žeblja in ga pretepel za storjeno	A
One so še iz daljave spraševale za otroki,	oče	pa nikoli skrival, da mu delajo napoto in kako	A
na raven preživetja in ostal na njej, kajti	oče	ni nikoli nič odžaloval. Presoja leskoto	A
podedoval si njegove lastnosti, tak postajaš kot	oče,	ne veš kam z močmi in jih vdelaš v kamen, opoteka	A
si nekoč nesel očetu hrano v drvarsko bajto,	oče	ti je z rokami in usti dopovedoval pot, kje	A
odcepiti in kdaj zaviti v to, kdaj v ono smer.	Oče	nikdar ni bil mojster pripovedovanja, težko	A
dobrine, kako naj bi bil tak deček, ki mu je	oče	pasel gorjačo po hrbtu, kako naj bi bil od mladih	A
Menda bi bila zalegla tudi lepa beseda, toda	oče	sam jih nikdar ni slišal, vse življenje je bil	A
v skrajni sili izpulil očetu gorjačo iz rok.	Oče	je takrat zapisoval novo postavo v Tjaževa stegna	A
mu bila škrtnila čez veja in prebodla kožo,	oče	je izpustil svojo žrtev in zarjul kot takrat	A
drugače kot s priličnimi uslugami, kajti moj	oče	je bil cestni pometač in kot tak občinski nastavljenec	A
obljubil: jutri greva gledat dečka s fičafajem.	Oče	bi ga bil lahko popeljal v svet fičafajev, pa	A
blejanje. Očetovega rojstva ni mogel preprečiti,	oče	se je na hitrico rodil, med priganjanjem svojih	A
odpravil se je na najboljšo pot, da postane Tjažev	oče,	stopil je v službo, postal hlapec pri večjem	A
naštetih krajev in v eni izmed imenovanih krm je	oče	v temi materinega telesa prižgal Tjažu življenje	A
drugih virov, se zanašam na njihovo govorico,	oče	sam se je o tem trdovratno razmolčal in zato	A
zakupnem posestvu lastno gospodinjstvo in bi	oče	začel drvariti, poslovila sta se vsak po svoje	A
se vsak po svoje od tega, kar sta si lastila,	oče	od travnikov, njiv in ozar, od živine, pašnikov	A
obrunke na ogled, vlačil vedno silnejše registre,	oče	je divje trzal konja za vajeti, da se je mrha	A
grapo in zavila v drugo, so naredili odmor,	oče	je ustavil konja, privezal vajeti k plotu in	A
pesek, mivka si je postlala ob deroči vodi,	oče	in mati sta sedla na rob poti, tako da jima	A
priletela nazaj v cakar. Še tisti večer sta	oče	in mati začela skupno gospodinjstvo v zakupni	A
okoli katere je bilo tudi nekaj travniščine,	oče	je začel drvariti, mati gospodinjiti, Tjažek	A
da se brez očeta ne bo dobro iztekla, zato je	oče	odložil orodje in pograbil orožje, privoščil	A
posestvo prebil skozi vse groze tedanjih dni,	oče	se je vrnil, kriv in suh, vojna mu je gledala	A
je za Tjažka začel čas izobrazbe, prvič mu je	oče	na svojih skrhanih plečih, s svojimi nekoč medvedjimi	A
buljili skozi okna v okrnjeno naravo, dokler se	oče	in Tjaž nista znašla na mestnem peronu, oče	A
oče in Tjaž nista znašla na mestnem peronu,	oče	si je natovoril Tjažev kovček na rame in zaorala	A
ga je zaneslo vstran in je prtljaga omahnila,	oče	je lovil ravnovesje, vendar se ni brigal zato	A
sta šla dalje, hodila sta molče skozi mesto,	oče	spredaj, sin za njim, prehodila sta precejšen	A
napis, dvoje oči je veznilo v njem, bral je	oče	in bral je sin, svitalo se je očetu in sinu	A
branju sta sukala glavi od leve proti desni,	oče	je opravil svojo nalogo, odslej jo bo moral	A
je Tjaž še vedno gledal za piko, ki je bila	oče	in je ugasnila v daljavi, v grlu je občutil	A
brez idealov, in to, starši na slabem glasu,	oče	odstavljen drvar in zapit cestni pometač, mati	A
vso drugo poljščino. Zato pa izgovori vsak	oče	kos nograda sebi v last, da ga uživa in dene	A
hišo sta v glasnem pogovoru stala dva človeka:	oče	Roštan, rejen mož, pa še nekdo srednje postave	A
za vse ljudi ene same klešče.« Na to pravi	oče	Roštan: »Pa vendar ne pojdeš mimo nas, da bi	A
javno življenje vrata odprta na stežaj. Njegov	oče	je bil ugleden poslanec liberalne stranke in	A
Nastavila ga je za gozdarja, ker je bil njegov	oče	tudi gozdar.Ko je deželna vlada spoznala, kakšne	A
Atif, sem v Medvedji Dol hodi Ante Bobojedac,	oče	sedmerih otrok, saj ga poznaš, po drobnjav in	A
v Nevesinju v Hercegovini, kjer je imel moj	oče	dučan in hišo.Moja mati me je tako vzgajala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani