oče (1.801-1.900)

kako je beračil, in posnemal je policaja.	Oče	se je krohotal, da so se mu solze usipale po	A
brinovcu, Kocmurjevih in partu; šele ko se je	oče	vračal z vrta, je utihnila in stopila v kraj	A
posebnostim vsakega gojenca, in tako je tudi	oče	Pirc našel za sina Tončka druga mesta in druge	A
Na, tukaj imaš krajcar, so mi ga dali včeraj	oče	zate!Še po robec stopim, kar na dvorišču me	A
značilnih imen iz domačega živalstva. Tončka je	oče	Pirc našeškal po notah.Prvič zato, ker je šel	A
stresel. »Gospod Jeraj, verjemite mi, dober	oče	je več kakor društven predsednik!Namesto za	A
Stvar se je zgodila tako.	Oče	ga je preveč živo vzgajal.Noben del Tončkovega	A
nastalo veliko razburjenje, ko so pogrešili fanta.	Oče	se je najprej kazal trdega.»Spat bo že prišel	A
ukaz, niti je ne dajeta kri in rojstvo. Glejte,	oče	in mati nista tista dva, ki sta kot starša vpisana	A
zaječal. Vzgoja je težek posel, utrudil se je	oče	Pirc in odnehal.Vzel je jermen in ga dal sinu	A
besedo, objem, poljub in kranjsko klobaso ‒ ali	oče	je bil razjarjen, sin preplašen, zakrknjen,	A
utegnil dolgo preudarjati, že ga je zgrabil	oče	in ga pahnil od vrat. »Čakaj me no, ali boš	A
vajenec je hitel vbadati v usnje, da nikoli tega,	oče	Pirc pa je hodil po sobi in pridigal. »Zdaj	A
prekinil molk in izjavil: »Moj Dunaj, imajo tvoj	oče	denarja!Če bi ga jaz imel, grem koj v Trst.	A
gospa! Pa kako naj bo drugačen, ko je njegov	oče	...«	A
petrolejka brez senčnika; na stolu je sedel	oče	Kocmur, s komolcem se je naslanjal na mizo in	A
noge in se zibal, malo poslušal, kaj govorita	oče	in mati, malo ugibal, kaj bo počel jutrišnji	A
zvezke zastonj!« ga je s poudarkom opozoril	oče.	»Bom vendarle moral v šolo, da napravim red.	A
sem šla od Kožuhove, sem premišljala ‒ kaj, če	oče	sploh še niso naredili testamenta!Grozili so	A
nič sreče in je ne bo, zastonj vsi računi!	Oče	nas ne marajo, že vedo, zakaj ne!Na testament	A
ukvarjati z njim, sta ga prislonila k Pirčevim.	Oče	Pirc je bil dobre volje in podjeten.Na glas	A
razlilo pri prelivanju. . / . / stran 126 . /	Oče	Pirc, vedno pripravljen, da vzgaja, jima je	A
peli bodo,« je rekel Milan, »pojdiva gledat!«	Oče	Pirc jima je blagohotno dovolil in ju spremil	A
odvezali bi eno in z njo odrinili. Že vse vem,	oče	mi je pokazal zemljevid ‒ najprej bi vozili	A
če jih zaliješ z alkoholom. Tako je bil tudi	oče	Pirc pozabil o pravem času spraviti sinčka Tončka	A
koj spet obrnil na drugo stran in zaspal. In	oče	čevljar mu ni branil. Pirčeva je vrela mleko	A
dedovanja, če ni nič testamenta, in ali ima sploh	oče	moč, da čisto razdedini otroka.Toda ni nič dosegel	A
vprašat za cigarete. Takšnile so bili kakor vaš,	oče!	« se je obrnila proti kmetu. Tonček je trepetal	A
« »Nič!« jo je ustavil	oče	Pirc.»Pri Bogu je milost, pri meni je ni!	A
je, da gre rajši v vodo kakor domov, ker ga	oče	ne mara.Tako se je jokal, da mi je trgalo srce	A
pa ni vsega sam kriv! Seveda je tat, ti si pa	oče	tatu!«Vzela je koš in odšla iz sobe.	A
in vzgojitelj. Zdaj pa mu očita žena, da je	oče	tatu!Približno tako, kakor: jabolko ne pade	A
meni, za vse ti skrbim, kakor da sem tvoj rodni	oče.	Zato govori in povej po svoji vesti čisto resnico	A
Jerajeva na domu staršev. Prijazno jo je sprejel	oče	Gabron, ko se mu je nepričakovano pojavila na	A
»Sama sem prišla.« Videla je, da	oče	zdajle nima ne časa ne razpoloženja, da bi poslušal	A
strežeš po oštarijah, ne, to ni prav! Tega tvoj	oče	ne sme pustiti.Jaz mu rečem...	A
»Ti,« je rekla, »tega nikar ne pravi očetu,	oče	bo hud!« Jerajeva je pričela lajnati pesem o	A
preproste kmečke hrane ‒ nič kaj ji ni šla v slast.	Oče	je bil odpravil družino, pridružil se je kosilu	A
imel vsaj koga ob strani, ki bi mu pomagal ‒	oče	bi ga gotovo ščitil!Ali pa stara Jera, ta bi	A
Nanča je zazijala. Da bi jo	oče	ogovoril, se je redkokdaj primerilo. Šinile	A
povedali na sodniji iz gruntnih bukev. Kakršen je	oče,	tak je sin; njegov fant, tisti Stanko, je zapeljal	A
nič vredni, Reza tudi nič! Na sodnijo morate,	oče,	da jim napravite tožbo, birič jih mora pregnati	A
priliki. Nanča je pogledala proti vrtu, ali se	oče	skoro vrne.Stopila je k ograji, pregledala vrt	A
sklenil, da bo prijazen s starim. »Dober dan,	oče!	« je rekel.»Veseli me, da vas spet vidim.	A
Kocmurka se je kakor v omotici sukala okoli mrtvega	oče	ta, obup ji je krčil srce, smrt bi ji bila odrešenje	A
pojavil pisker s cekini: testament ‒ pa ji niso	oče	nič povedali, da so ga naredili! Notar je sklenil	A
Včasi se mu meša, od žandarjev govori in da ga	oče	pretepa ‒ tisti tvoj divjak.Zdaj le pridi ponj	A
pričel kričati: »Teta, teta, nikar! Ne domov,	oče	me bodo!« Pirčeva ni bila zunaj strpela, tiho	A
napravila konec revščini in vsem neprilikam.	Oče	me niso marali; če narede testament, bi me zavrgli	A
Tačas mi je prvikrat šinila misel v glavo: Če	oče	umre, bo sile konec ‒ naj bi umrl!Pogledala	A
opazujoč jo. »S sekiro je bil ubit pes, ne	oče.	Oče sploh ni bil poškodovan, ne s sekiro, ne	A
»S sekiro je bil ubit pes, ne oče.	Oče	sploh ni bil poškodovan, ne s sekiro, ne z nožem	A
O nožu in samokresu sploh ni govora.	Oče	je umrl naravne smrti, za mrtvoudom, bolan pa	A
sama dobila za rajnkim. Ali da ji je dobri	oče	odpustil in da se je spomnil svojih vnukov,	A
zaradi otrok, sama se ne vem kam dejati. Rajni	oče	‒ sam Bog jih je razsvetlil ‒ so določili v	A
s srca, dasi ga je hkrati zapeklo: Glej, ti,	oče,	se nisi spomnil, da greš za sinom; stara, neizkušena	A
veselje mu je žarelo iz oči. »Boš,« je rekel	oče,	»da ti ne bo treba drugod kopati zlata.« Stara	A
vem, ali je zdrav! Saj niti ne vem, ali sem	oče,	ali imam sina.Prosim, gospod Jeraj, kar berite	A
Kdaj si ga ti prislužiš, da mu boš v resnici	oče	in ne strah in parkelj! In mojo sestro boš prosil	A
zapodila spat. Milan je že sladko sanjal, ko je	oče	še stikal po predalih.Ni šlo hitro od rok to	A
bala, da je ne odslovijo izpod domače strehe.	Oče	ni dosti govoril, ali kar je rekel, je veljalo	A
nedeljo je bilo meseca avgusta. Po južini sta se	oče	Gabron in sin Jakob zleknila na vrtu pod košati	A
je čuda urno pravil deček, »mati so mi umrli,	oče	ležé v bolnišnici v Trstu, zidar so, pa so padli	A
koleslju; pa je mikalo Petra, da mu zakliče:	Oče!	Kmeti bi se zbudil in prestrašen vprašal: Kaj	A
povešenih oči zdrdral priučeno mu molitvico: »Ljubi	oče,	odpustite mi!Obečam vam, da vam z obilno pridnostjo	A
razveselil, dajal mu je bolj kratke odgovore ‒ toda	oče	je hotel še pod kozolec, kaj je v oknih, in	A
bil znan in ljudje so ga prijazno ogovarjali.	Oče	Pirc je gledal in se čudil. Ali je to tisti	A
Petra. Ali namesto Petra je prišel za njim	oče.	»Čakaj, Tonček, mi boš kaj pokazal okoli hiše	A
Čakaj, Tonček, mi boš kaj pokazal okoli hiše!«	Oče	se je silno zanimal za njegov bič in ni bilo	A
lahko ovije okrog prsta. Ali je malo strmel	oče	Pirc, ko je poslušal vso to modrost! Prišla	A
se pa lahko že čez eno leto privajal k delu.	Oče	Pirc je rekel na pol v šali: »Kaj pa, če kupim	A
ga kupim, lahko ostane pri hiši,« je dostavil	oče.	»Ali je res, ata?« je vzkliknil Tonček in s	A
zaljubila in ga hotela za moža, pa ji ga je	oče	branil in je moral sredi noči zapustiti kraljestvo	A
»Ne boj se! Lastni	oče	te ne bi bolj ljubil, kakor te ljubim jaz.Deset	A
Jaz pa nisem samo tvoj ravnatelj, ampak tudi	oče	in prijatelj.Zato pij!«	A
vstani, nikar se ne boj, moj sinko, jaz sem tvoj	oče!	« Stanko je vstal.	A
kupovali na Reko. Hej, na Reko! Kaj vse je	oče	pravil o Reki!Tudi Stanko mora na Reko ‒ tam	A
vesel odpeljal na Reko. . / . / stran 272 . /	OČE	IN SIN Nanča, Kocmurka in Mici, imenovana tudi	A
stoji mož in ga kliče. Stanko je odrevenel ‒	oče	je!Proti Stanku gre in Stanko se od samega preseneče	A
smukne za gručo ljudi in poskusi uiti. Toda	oče	je bil urno za njim in ga je ročno ujel za suknjo	A
spet nekaj stopnic kvišku, potem po hodniku.	Oče	je odprl duri, stopila sta v sobo, notri je	A
stranskim pogledom na dečka in nekaj rekel,	oče	se je nasmehnil in odgovoril, Stanku se je zdelo	A
Oštir je odšel.	Oče	je dal sinu kruha in mu nalil vina.»Jej in pij	A
ugriznil v kruh, izpod čela je pogledoval očeta.	Oče	je umilil glas.»Ali si bil že prej tukaj ali	A
trenutek pogledal očeta. »Kam si ga dal?« je silil	oče.	»Vrnil sem ga.«	A
srebrn tolar. »Hitro, hitro,« je priganjal	oče,	»da prideva prej k morju! Čakaj no, boš videl	A
bo konec telesne preiskave, pravega zaklada	oče	le ne iztakne, potem bo mir ‒ in Stanko mu pri	A
Ali Stanko se je motil. Ko ga je bil	oče	pretipal od vratu do nog, je zažvižgal: »Fiufit	A
ubogal. »Če si tako visok gospod, da ti mora	oče	sezuvati čevlje, ti jih pa bom,« je rekel Kocmur	A
črhni, pa ti zaprem sapo za zmeraj!« Tako je	oče	tiščal sina in mu srepo gledal v oči, dokler	A
policijskem uradu so prišli vsi štirje vkup. Tam sta	oče	in sin lepo tožila drug drugega in šla potem	A
povej gospodu, da hočeš na Reko, kamor te vabi	oče!	« »Jej, jej, škoda, da že niste šli, gospodična	A
po gospodični Mici. »Ali veste, kje je vaš	oče?	Zaprtje.	A
dopisujeta. Tone Pirc kmetuje, oba mu še živita,	oče	in mati. Milan Jeraj je dovršil visoko šolo	A
vseh milosti, vedi, da sem doma iz Basre. Moj	oče	je bil bogat trgovec, dal mi je trideset tovorov	A
jih gospodar ne vrže iz bajte. Očeta nimajo,	oče	so padli v vojni, za očeta dobiva mamica vsak	A
mesec petdeset dinarjev, pa pravi, da so bili	oče	več vredni in da ima izgubo.Drugače dela mamica	A
revmatizem. Prej da ga je imel blagopokojni njen	oče,	pa je lani zatisnil svoje mile oči in je za	A
da sem neoporečnega glasu in vzoren rodbinski	oče.	Le za dramatiko, pravi, da imam toliko daru kakor	A
čas pa se s ceste začuje hreščeč glas. Bil je	oče,	iz krčme mu je kolovratil korak, iz ust pa mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani