oče (1.701-1.800)

naj razjasni razmere in prinese red in mir.	Oče	Menart je prišel do sklepa: odgovor bodi tak	A
očetu in mu oberoč stisnila roko in rekla ‒ »	Oče!	«Obrisala si je oko in dala roko še materi in	A
kmet pa je grčav ‒ in je čakala, kdaj privleče	oče	trebušnato listnico na dan in se bo štela dota	A
trebušnato listnico na dan in se bo štela dota.	Oče	Menart pa je nadaljeval: »Odslej te bom tikal	A
prepričevalno je govorila. »Ej no,« je omenil	oče	Menart, »če so bili zdaj lahko štirinajst dni	A
Vsako delo je dobro, da je le pošteno,« je rekel	oče	Menart in končal pogovor.Zasukal se je in ukazal	A
misli ostati tukaj ... Zunaj se je zopet oglasil	oče.	»Tone, bom pa sam šel z vozom.	A
luknje v nogavicah. »Ali bo kaj?« je priganjal	oče	že sedeč na vozu. Zavezala si je podrenec, stopila	A
po grablje in zlezla na voz. Hijo! je pognal	oče	in postrani pogledal hčer, ali je pač pustila	A
Ni ga imela s sabo!	Oče	Menart se je rahlo namuzal. Senožet v Gorenjem	A
Ali glej spaka! Od poda sem se je bližal	oče	Menart čuda dolgih bedres in nasršenih obrvi	A
ne bo odlašala! Streslo jo je in je rekla: »	Oče,	jaz grem v Ljubljano!« Sovraštvo in strah obenem	A
od onemoglega srda. »Le!« je mirno odvrnil	oče.	»Pa se mi koj vrni!	A
Potem je stekla za njim. »	Oče!	Jaz ... par besed ...	A
«	Oče	je postal.»No?«	A
Ljubljana, čemu si prišla semkaj?« je vprašal	oče.	Tako vprašanje!	A
« Mirno in resno ji je odgovarjal	oče:	»Jaz te ne podim. Ne branim ti pa tudi ne.	A
bo že lahko v Ljubljani ‒ o, kako bo srečna!	Oče	Menart se je močno začudil.»Kakšno doto?«	A
jako ... jaz potrebujem ... doto mi izplačajte!«	Oče	je zmajal z glavo.»Deset ženinov je premalo	A
neugodno vestjo, kako ga je napodil Menartov	oče.	»Hardun!« je rekel Smuk in je zmajal glavo: splavalo	A
»O, Smuk ... jaz ... ni treba misliti ... Ali	oče	so rekli in je res: To je zdraha in pohujšanje	A
pripomnil je še, da je oženjen, srečno oženjen, in	oče	dveh ali treh otrok in da iz ozirov na to svojo	A
prijatelj Anton Rebula, hišni posestnik, mestni	oče	in član odbora za Haderlapov spomenik v beli	A
kremžimo prijatelju, ki je postal iznenaden	oče	dvojčkov, dasi nima patenta niti za enega.	A
posestnik hiše in soproge, mestni in rodbinski	oče	in odbornik za onegav spomenik ‒ tako pa sem	A
spomenik. Le hišni posestnik, soprog in rodbinski	oče	za sedaj še ostane. Bog mu daj zdravje!	A
Stroja. Šefu je v začetku sezone umrl	oče,	zaradi česar je šef podaril svoj abonirani gledališki	A
14 dnevi, ko sem napravil tretji izpit; njen	oče	je trgovec in cesarski svetnik; ima pa Hilda	A
je namreč, po katerem paragrafu bo sojen, češ	oče	so mu doma povedali, da čim višji paragraf,	A
zdaj morate ubogati, sicer vas ne volimo!«	Oče	župan je točil in silil in trkal: »Na zdravje	A
Zopet so se veselo smejali. Medtem je	oče	župan skuhal svojo misel.Da ji pripravi pot	A
tajnik in upokojeni učitelj Podržaj, Jankov	oče,	in poštar s pipo in s štebali.Gospod Krunoslav	A
zadelale s koci in ogrinjačami, dasi ni bilo mraza,	oče	župan je šel okoli kobilice in voza: »Glejta	A
popiha čez hribe in doline.« »Ti si vendar	oče,	« je župan pričel mirneje, »saj imaš vendar kaj	A
imaš vendar kaj oblasti čezenj!« »Seveda sem	oče,	toda fant ni otrok, ima že svojih štiriindvajset	A
dal časopis, ki ga je župan posojal tajniku.	Oče	in sin sta se spravila iz sobe, oče je šel v	A
tajniku. Oče in sin sta se spravila iz sobe,	oče	je šel v kuhinjo pomivat, sin drva cepit za	A
čohal jo je med rogoma, tačas je vstopil v hlev	oče	Podržaj. »Ata,« je rekel Janko, »tale tvoja	A
odgovoril, le zamišljen je gladil kravo po hrbtu.	Oče	pa je vedel njegove misli. »Ko odideš z doma	A
»Silil se ne bom,« je odvrnil na kratko.	Oče	je prijel sina pod pazduho in zapustila sta	A
Pravdarstvo mu je tičalo že v krvi. Njegov	oče	in stari oče sta bila oba strastna pravdarja	A
mu je tičalo že v krvi. Njegov oče in stari	oče	sta bila oba strastna pravdarja, noben sosed	A
taki, da so se tožarili tudi med sabo. Mladi,	oče	sedanjega gospodarja, je npr. branil staremu	A
znano, upošteval ga je, pa nikdar ga omenil. »	Oče	Civha, Bog daj, Bog daj!« je hitel pozdravljati	A
je pozdravljal Smerajca: »Bog daj, Bog daj,	oče	Smerajec, slaba pot, kajne, imate opravke ‒	A
stran 67 . / »Malo golaža najprvo, kajne,	oče	Civha?« je nadaljeval »Zlati volk« svojo službo	A
Pa pol litrčka vina, kajne! ‒	Oče	Smerajec, kmalu bo kosilo gotovo, ne bo pol	A
nastavili, da ga pokusimo, dadada! Kaj pravite,	oče	Civha, ali niste ...?« Civho je jezilo, da je	A
Ljudstvo bo oškodovano! Kaj,	oče	Smerajec, kaj ste rekli?« Smerajec si je mislil	A
izpil polno kupico do dna. »Bravo, bravo,	oče	Smerajec, tako je, da!Ali ni čudno, kaj, trije	A
ga še ne. . / . / stran 72 . / Bog živi,	oče	Civha! Bog živi, oče Smerajec!« Moža sta odzdravila	A
stran 72 . / Bog živi, oče Civha! Bog živi,	oče	Smerajec!« Moža sta odzdravila vsak pri svoji	A
hitel »Zlati volk«, »taka soseda! Sakramiš,	oče	Smerajec, vi ste mož, vi ste poštenjak!Kaj,	A
Smerajec, vi ste mož, vi ste poštenjak! Kaj,	oče	Civha, ali ni Smerajec korenina, kaj?« Civho	A
Bravo, bravo,« je vpil »Zlati volk«, »bravo,	oče	Civha! Vi ste še poštena kranjska duša!	A
Vi ste še poštena kranjska duša! Kajne,	oče	Smerajec, ali ni Civha mož?« In Smerajcu je	A
odgovoril Janko. »Idi, le idi,« se je oglasil	oče	Podržaj in jemal denar iz vezenega mošnjička	A
Šla je po dvorišču in se izgubila na cesto.	Oče	in mama Podržajeva sta se kmalu potem, ko je	A
odšel v krčmo, odpravila spat. Prvi je legel	oče	Podržaj ‒ taka je bila že stara navada. Ljubezniva	A
Ponoči sta se oba hkratu zbudila.	Oče	Podržaj je dvignil glavo. »Ali si slišala?«	A
in si obrisala solze. Odprle so se duri in	oče	je zaklical v sobo: »Julka!« Glas mu je donel	A
kamnu srce počilo. »Pridi, pridi!« je rekel	oče.	»Urno, urno!«	A
ne bom večerjala.« »Bo že bolje!« je rekel	oče.	»Janko te pozdravlja,« se je lagal in potem čakal	A
tako plašno gledale v očetove šegave, da je	oče	pritisnil to ljubo glavico svojega edinega deteta	A
držala za roki, je položil od razburjenja nemi	oče	župan še svojo šapo na njuni roki in nič ni	A
prof. v pokoju, . / . / stran 183 . / mestni	oče,	član komisije za osuševanje barja, predsednik	A
Pokaži no, kje imaš kaj!« »Sam si kriv, da te	oče	ne marajo.« Kocmur je skrčil pesti in pokazal	A
neumna, da se potikava po tujih kvartirjih, tvoj	oče	pa ima hišo.« »Psa spuste nate, če se jim prikažeš	A
‒ Ne	oče	ne Nanča ‒ nobeden ni za gospodarstvo.Vesela	A
raztrgan. »Kje si pa bil, falot?« ga je pozdravil	oče	in dvignil roko. Fant se je spretno umaknil	A
kar je šlo po isti zračni poti za žemljami.	Oče	Kocmur je brez besede ustavil sovražnosti zoper	A
ne veš, kar se najde, je treba dati očetu, da	oče	nese na magistrat?« »Saj nisem našel, gospod	A
umazanem licu. »Potem je tvoja,« je razsodil	oče,	»nikar ne tuli!Pri meni bo spravljena, ti bi	A
vnetega šolarčka, ki se je že bal, da stopi	oče	nemara res k učitelju, nakar bi se hitro izkazalo	A
pridem s praznimi rokami; nak, pa rajši ne domov,	oče	useka kakor nor in ne pogleda kam. Lačen sem	A
kronico.« »Ti si tič, ti si tič,« je priznaval	oče	Kocmur.Gubančil pa je čelo, očitno so se mu	A
Stegnil je roko: »Dajte, pa grem!«	Oče	Kocmur je z veleresnim obrazom privlekel iz	A
prinesel, je bila četrtinka žganja. Pil je	oče	Kocmur, tudi mati Kocmurka se ni branila požirka	A
ušesih ven sili.« »Ej, fanté,« ga je poučil	oče,	»mineštra je že dobra.Seveda, če je dobro narejena	A
gospodinja. »V Mariboru je sploh slaba,« je povedal	oče	Kocmur. »Prav sitni so, priganjajo k delu, zaslužka	A
vprašanje. »Hiša je cesarska,« je modro razlagal	oče	Kocmur. »Vsi, ki so notri, so pokorni cesarskim	A
drobiž, ki ga je dobil iz kronice in mu ga je	oče	spričo žganja pozabil vzeti, pištolico in cigarete	A
stanovala stari Koren in njegova hči Nanča,	oče	in sestra Kocmurjeve žene.Skozi obokana vrata	A
Gospodična Ana je iz dobre hiše, sem rekla, njen	oče	nosi klobuk. Gospodična Ana, sem rekla, če bi	A
je mati povrhu zagrozila še z očetom ‒ o joj!	oče,	kadar je bil jezen, ni nič gledal, s čim in	A
se je bil zadel ob mizni rob, ko ga je pahnil	oče.	Splošno zanimanje pri poslušalcih!	A
besedo, kakor da sta kriva vseh teh poškodb	oče	in mati, ki je o njiju pravil take historije	A
Čemu krono?« Kocmur je vzkipel:	Oče	se mora vendar pobrigati, kje je sin.Naj se	A
bil vajen domačih prepirov, a to pot je bil	oče	preglasen, in plašno je dvignil pogled s krožnika	A
mislih rekla: »Bo že!« V tem času, ko sta se	oče	in mati ukvarjala s prospehom prepotrebnega	A
Zdaj si doma, fant,« je rekel, »jaz sem tvoj	oče,	mama so tvoja mati in nič ti ne bo hudega, če	A
»Seveda! Moj	oče	in tvoj ata sta si jezik kazala čez planke.	A
ki je danes tukaj, jutri tam, ampak rodbinski	oče	z lastnim pohištvom! »Jej!« je zaječal Brtoncelj	A
zdelo, da se bo zdaj nemara moral razodeti kot	oče	te, »trampelj« imenovane gospodične in sla po	A
spomine na rujno kapljico, zašepetal: »Veste, njen	oče	je tudi že sedel v Gradiški!« Kocmur je spričo	A
in dvignjeno pestjo in se mu predstavil kot	oče	prejemnice klofut, ki ne bodo zastonj niti ne	A
klofut, ki ne bodo zastonj niti ne poceni, kot	oče,	ki je sicer res že sedel v Gradiški, pa so ga	A
zoper njo in samo izjavil, da je ponjo prišel	oče,	in tako je mladim vnetim oboževalcem gospodične	A
očeta; pa ni treba, da postane sin takšen kakor	oče!	« Domov je prišel Kocmur.	A
dva kozarca sladke pijače in se potolažila.	Oče	Kocmur je povedal, kako imenitno je nagnala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani