oče (1.401-1.500)

izgubili pamet,« mu je odgovoril. »Kaj bi pa moj	oče	dejal?« »Palico bi vzel in vam jo strkal.«	A
Cahej in jo lovil za roko; a ni je ujel in tudi	oče	Muren je menil, naj jo kar pri miru pusti.	A
slišali?« je dejal in oči so se mu svetile. »Sveti	oče	papež je preklel tega davno prekletega grofa	A
mati, v malo dneh boste maščevani vi in moj	oče	in tisoč nedolžnih nesrečnikov. Evo vam noža	A
svojo pravico, kajne! A ni še deset let, kar je	oče	našega milostljivega vladarja ukazal vlomiti	A
storili zame, storite mi še to. Jaz in moj	oče	vam bova vedela vedno hvalo.« Viljem ni vedel	A
po Žida Abrahama. »Denarja sem ti prinesel,	oče	Abraham,« je dejal mož vstopivšemu starcu.	A
njegova poštenost se ni dala omajati. »Toda čuj,	oče	Abraham,« je dejal naenkrat Lenart, »ali bi	A
pa se tako boji smrti!« se je smejal Lenart. »	Oče	Abraham, če te danes obesijo, umrješ kvečjemu	A
ozaljšano s prekrasnimi podobami. »Koliko velja,	oče	Abraham?« je vprašal Lenart; in Žid je imenoval	A
ali pa mu je v blaginjo svete cerkve sam sveti	oče	to dovolil.« »Tako dovoljenje imam tudi jaz	A
dopovedal, da ni v boju za pravico umrl moj	oče.	« »Vaš oče!	A
da ni v boju za pravico umrl moj oče.« »Vaš	oče!	Umrl!« se je čudil baron.	A
vzdigniti most, so prihruli Celjani v grad.	Oče	je padel v boju in poleg njega njegovi hlapci	A
stran 155 . / A škof je odvrnil, da sveti	oče	nima pravice vtikati se v posvetne reči in da	A
gladu za dozdevno čast onega, ki bi mu imel biti	oče,	in pred oči staviti gorje, ki zadene mesto,	A
glasilo tako: . / . / stran 198 . / »Ljubi	oče!	Kar sem vam vedno pravil, da boste namreč še	A
našem jeziku še dopovedati ne dá. O srečni	oče,	ki ima takšnega sina kakor vi!Čast, denar in	A
za njivo, ko boste imeli sina doktorja? Toda,	oče,	brez nič ni nič, kakor vam je povedal bistriški	A
in Cahej se je zvalil strežniku v naročje.	Oče	Medved v Bistrici svojega sina ni bil tolikanj	A
pričakoval. A reč se je razjasnila, ko mu prinese	oče	še zapečaten list, češ, naj mu ga prebere.Caheju	A
kaželjnost njih sina; od samega veselja so se jokali.	Oče	so ravno pod veliko hruško obrezovali toporišče	A
kaj boljšega namenjen nego za ubogega kmeta.«	Oče	pa niso dejali ne črne ne bele; meni nič, tebi	A
privoščiš boljšega in obilnejšega kruha. Ti si	oče,	da se Bogu smili!« »Baba, zdaj pa tiho, imam	A
vidi, da se jokajo, pomaga jim še on. Ko so	oče	prišli k večerji domov, tedaj so mati še šobo	A
najlaže omečili in obrnili očeta na svoj kolovoz.	Oče	so bili pa tako poredni, da so se delali, kakor	A
zaveznikov in so jih tudi našli. Ko bi bili	oče	vedeli, kakšna nevihta se zbira nad njegovo	A
prevarilo. Neko nedeljo popoldne, ko so šli	oče	h krščanskemu nauku, jih doide Krivček, pridruži	A
ga Polona s papirjem in s peresi zakladala.	Oče	so se pa le izgovarjali, ali naposled so se	A
koš nekaj masla, moke, kaše in druge ropotije,	oče	so zadeli koš na pleča in so jo mahnili proti	A
in so šli žalostno-veseli nazaj proti domu,	oče	s sinom pa dalje v šolo. Pri tej priči mi priha	A
mu je v Kurji vasi stanovanje, za katerega so	oče	plačevali šest goldinarjev na vse leto, kar	A
očetovo posestvo ne reši vojaščine, posebno ker so	oče	trdni in dobro pri moči.Torej je potrpel z grščino	A
/ . / stran 21 . / Šnakšnepskovskov stari	oče	jo je po svojem stricu podedoval in sam Metuzalem	A
neznano težko, njeno edino upanje je bil dobri	Oče	v nebesih.Ali ona sama bi bila že tako ali tako	A
trden kakor gabrova grča, kot je bil njegov	oče	in pred očetom njegov ded.Gozdarjeva hiša je	A
kako drug trpi pomanjkanje. Ko jima je umrl	oče,	se je jel Jurij, akoravno že precej v letih	A
menil za to, če so tudi ljudje govorili, da je	oče	prodal svojo hčer.Ančka, dasitudi se ji pri	A
prime za roko in jo vpraša: »Teta, kje so pa moj	oče?	« »Tvoj oče?	A
jo vpraša: »Teta, kje so pa moj oče?« »Tvoj	oče?	Kaj da so ti danes prišli na misel?«	A
da bi ti kdo znal kaj več povedati. Tvoj	oče	so bili od nekod iz Tolmina, bilo jim je ime	A
kramar in bolezen ga je tudi pokopala. Tvoj	oče	je tedaj ostal sam, bil je kakih dvanajst let	A
ta umrje, kar se je kmalu potem zgodilo. Tvoj	oče	je postal gozdar v Preseki in tačas se je seznanil	A
ti si bil morebiti leto star ‒ je šel tvoj	oče	zgodaj od doma in ga ves dan ni bilo domov.	A
Saj še komaj vem, kdo si in od kod si. Tvoj	oče	je od nekod prišel, pa je spet nekam šel; kam	A
Martinček povesi oči. »Z Bogom,	oče,	zdravi ostanite!« se poslovi Tone in gre skozi	A
spozna, stopi iz sence prédenj in ga nagovori: »	Oče	Martinček, kam pa se vam tako zelo mudi?« »O	A
‒ Ko so mi umrli moj	oče,	sem dobil njih službo in iskal sem si neveste	A
tobaka in, ko sem zavil okoli skale, je stal tvoj	oče	pred menoj.Sramota, da me je dobil pri tem poslu	A
brezna in se dolgo rujeva. Nazadnje me tvoj	oče	dobi podse in od zdaj naprej nisem več vedel	A
vem, kaj sem storil. Le to vem, da je tvoj	oče	skočil kvišku in strašno zavpil: ‚Ti si me zaklal	A
vsi so povesili glave, ko pridejo neki dan	oče	župan klavrni iz komisije in z žalostnim obrazom	A
Pričakujem jih pa vsak dan.« »Že prav,	oče,	že prav, bomo že naredili, kakor mora biti.	A
Levec je bil Ankin stric, brat njegov, Ankin	oče,	je bil učitelj v Gorenjih Duplicah in po očetovi	A
bil dober in zvest mož, svojima hčerama dober	oče	in v vsej okolici eden najboljših gospodarjev	A
mesto v gredici. To drevesce ji je bil namreč	oče	zasadil za njen rojstni dan. »Ne zamerite, gospodičn	A
svojega srca, nobenemu se ni upala razodeti. Ni	oče	ni mati nista ničesar posebnega opazila na svoji	A
je včasih po več ur sedevala pri svojem delu.	Oče	je imel zdaj v jesenskem času mnogo opraviti	A
imel otrok, rekali so mu vendar vsi Boltovčev	oče.	Mož je imel neznano miren in častljiv obraz	A
koncu vasi. »Kam je to zapisati, Boltovčev	oče,	da ste vi danes prišli?« povpraša ga Levka.	A
samostanskih zidovih. . / . / stran 93 . /	Oče	ji ni mogel braniti, ko je videl trdno njeno	A
vahtmajster po svojo Anico. Izpremljal ga je njegov	oče,	ki je kar najhitreje želel videti svojo snaho	A
dete. Najrajši je sedevala v hladnici na vrtu,	oče	jo je tu navadno našel v solze zatopljeno.Možina	A
oblečena s šopkom cvetlic sama pred njega. »Ljubi	oče!	« izpregovori Berta, ali delj ne more govoriti	A
dete moje, govori, kaj bi rada?« stoče stari. »	Oče,	oče!Ne morem si pomagati.	A
moje, govori, kaj bi rada?« stoče stari. »Oče,	oče!	Ne morem si pomagati.	A
Ljubljani, od Bertine prijateljice je zvedel, da je	oče	izpremenil svojo misel.Še tisti dan je hitel	A
smel po svojem sam loviti, ali kakor njegov	oče,	tako tudi on nikoli ni mislil na lov, zdaj pa	A
skrinje staro usnjeno mošnjo, v kateri je pokojni	oče	hranil srebrni denar, prekriža otroka, seže	A
kakor je gospodaril tvoj ded in tudi še tvoj	oče.	Nastopili so drugi časi.	A
pripravljala južino, ko Tonček v izbi zavrisne: »	Oče,	oče!« in steče iz hiše, Anica pa za njim očetu	A
pripravljala južino, ko Tonček v izbi zavrisne: »Oče,	oče!	« in steče iz hiše, Anica pa za njim očetu naproti	A
naproti. In kako dober in prijazen je danes	oče,	tak že dolgo ni bil.Zdaj stisne tega, zdaj onega	A
spoznati drugega junaka. Kapelmajster so bili	oče	z basom, ali bas jim ni dal toliko truda kakor	A
umetniškega ognja in fantazije, torej ga je moral	oče	bas vedno z očmi krotiti.Ko so oni trije že	A
njegovih besed sem povzel, da je to čitalnici dušni	oče	in umni voditelj.Zvedel sem tudi, da je današnje	A
sobote do sobote, povsod kadèč, kropèč in molèč.	Oče	se ta večer otrokom zdijo oblastnejši nego navadno	A
vse te slovnice, najsi jih je rodil Bohorič,	oče	Marko ali Kopitar, znane zgolj po pisateljevem	A
cvetlice modre, rdeče, rumene in pisane. Moj	oče	so imeli z njimi posebno veselje in če le niso	A
prostor brez vsakega dobička stoji na vrtu.	Oče,	ki jim je bil hišni mir nad vse, vdali so se	A
iz vrta vse rože in vse korenike, katere so	oče	še prejšnjo jesen zavarovali s slamo proti mrazu	A
najbolj k srcu prirasle, ker materi bi se bili	oče	na tihem vendar smilili, ko bi jim bili uničili	A
osemnajstih let, je vzel klobuk in šel iz sobe.	Oče	in mati sta krevsala k peči in se vsedla v kot	A
Stara sta ostala sama.	Oče	je položil noge na stolček, oprl komolce ob	A
in na podstrešju je tako zaškripalo, da se je	oče	preplašeno vzravnal.Tudi mati je prisluhnila	A
Tudi mati je prisluhnila. ‒	Oče,	kaj je bilo to? ‒ se je vprašaje obrnila proti	A
neki je šel Štefan? ‒ se je naposled oglasil	oče.	‒ Kaka sila ga je pač gnala od doma v tem pasjem	A
Trkanje se je ponovilo.	Oče	je vstal.Z omahujočimi koraki je šepal iz sobe	A
ki je slonela ob njej brez znaka življenja. ‒	Oče,	vodo! ‒ se je obrnila k očetu, ko je videla	A
Dekle jo je močilo in klicalo.	Oče	in pismonoša sta ji pomagala. Žena se je začudeno	A
Nikdo mu ni odzdravil. Samo	oče	je dvignil glavo, ko so zaškripala vrata.Vstal	A
To ni vzbudilo nikake pozornosti. Minkin	oče	je bil čevljar in pri njem je delal Strahov	A
za Minko se je začela druga doba življenja.	Oče	in mati sta jo hotela poslati v meščansko šolo	A
s seboj v trg, da bi videla nekoliko sveta.	Oče	in mati nista hotela o tem slišati.Ko pa ju	A
bi izdala solz, ki so se zasvetile v očeh.	Oče	je začudeno pogledal Minko.Potem pa se je zagledal	A
kako zunaj dežuje. Kar ustrašila se je, ko je	oče	dejal, da bi šli spat.Bilo je sicer že pozno	A
Nista vedela, kdo bi mogel biti ta pozni gost.	Oče	je vstal, da bi šel odpirat, toda Minka ga je	A
‒Kaj pa je pri vas novega? ‒ je nagovoril	oče	Štefana. ‒Nič posebnega, ‒ je odvrnil fant.	A
Obrnil se je k Štefanu. ‒Kaj pa	oče	počenja? ‒Revež, zelo se je postaral, ‒ je odvrnil	A
Jožef, je moral on prijeti za delo. Videl je, da	oče	ni bil kos bremenu, ki ga je moral nositi po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani