oče (1.601-1.700)

roditeljem, naj me posvetijo popovskemu stanu.	Oče	se je nekoliko branil, mati pa je precej pritrdila	A
zvedel od nevesinjskih begunov, da leži moj	oče	ranjen v dubrovniški bolnici in moja mati streže	A
Tekel sem v bolnico.	Oče	se je v prsi ranjen boril s smrtjo.Spoznal me	A
gostoljubno Črno Goro in v Dalmacijo. Moj	oče	ni ničesar več prodal: Turki niso zahajali v	A
naša hiša z dučanom vred. Tako je prišel moj	oče	ob svojo imovino.�ži, Danica ‒ je rekel moji	A
ubežala moja mati v Dalmacijo. Ker je bil moj	oče	ugleden, drzen in hraber in je imel še nekaj	A
Dva dni po mojem prihodu v Dubrovnik je moj	oče	umrl.Večnaja pamjat hrabremu junaku!	A
imovitega in svobodnega kmeta iz Moračan. Njegov	oče	se pa brani vzeti Luco v svojo hišo.Sporočil	A
kupil dekletu. Pa mladi Brnjavčić in njegov	oče	nikakor nočeta pustiti Luce iz hiše, rajši sama	A
poberita jabolka in jih znesita v košaro!« je velel	oče.	»Gospod inženir, pa bi šli z Vinkom v kazino	A
na dobrem glasu. . / . / stran 600 . / Moj	oče	David Blaustift je bil liferant generala Hainaua	A
»Po nedolžnem seveda. Moj	oče	je dobil ukaz, dobaviti ovsa za celo kolono	A
sem ti že, da sem se rodil v Hercegovini. Moj	oče	je imel tri sinove: mene, Tunjico in Andrijo	A
očeta in Tunjico gnalo v vstaški tabor, kjer je	oče	v bojih proti Turkom našel smrt.Mene je sprejel	A
novica na radovedno in romantično soprogo. »Njen	oče	je bil torej vstaški vojvoda, ne takšen, ki	A
mi je, da se na Sardinsko preseli tudi njen	oče	in vsa družina, ker bodo grofova posestva v	A
tisto svojo neumestno nemško prislovico? Njegov	oče	je mnogo let fijakaril po Ljubljani.«	A
pošlje poštenega človeka, kakršen so bili tvoj	oče.	Oh, Ivanka, pravi, ali še kaj pomniš, ko je ležala	A
dejala je Micika, mati te čakajo v hiši in tvoj	oče.	Mene je obšla groza ... mrzel pot me je oblil	A
je obšla groza ... mrzel pot me je oblil ... moj	oče	so že umrli ... šest let je tega.« »Ali si jih	A
hišo in vsi otroci krog njega. Razpoložila sta	oče	in sin svoje orodje po klopi in od ranega jutra	A
staremu človeku, ki z moje strani sliši na ime	oče,	pa tega imena ni zaslužil.« Pogledal sem na	A
izražaš, prijatelj. In napisal sem nadpis: Dragi	oče!	»Kaj si napisal?« je vprašal hlastno, strmo	A
Kaj stoji tam?« »Navadni ogovor: Dragi	oče!	Tvojemu očetu bova pisala, ne?«	A
poleg na slamnici preobračal in likal sedlo. »	Oče	je le oče. Tako nikar ne piši!«	A
slamnici preobračal in likal sedlo. »Oče je le	oče.	Tako nikar ne piši!«	A
ampak da bi se polastila Vašega premoženja.	Oče	ste, pa tako zanemarjate svoje otroke, za katere	A
boste odgovor dajali pred sodnim stolom. Star	oče	obrača oči za ničemurnostjo, a obrnil naj bi	A
gibljaj so pazile. To so bili Čajževi ljudje:	oče	in sina.Ko so ti Čajževi ljudje zaslišali, da	A
je pač pri nas navada.« »Tudi tako je dobro,	oče,	« sem dejal.»Ali za štiri pesti slame pa vendar	A
iz glave, pa premagal sem se. »Ne bojte se,	oče!	Ko bi vi imeli zlata jabolka za svinjakom, mi	A
dolgo v tej hiši?« »Tri leta, odkar so umrli	oče	in se je brat oženil na dom.Doma nisem hotela	A
imam. In kakor tvoj stric, tako bi se tudi moj	oče	še radi oženili.Pisano mater bi nam radi pripeljali	A
zasolzil. . / . / stran 39 . / »Kje so si vaš	oče	izbrali svojo nevesto?« je prekinila deklica	A
nekje od doma, ali kje, tega ni povedala. Moj	oče	so konjski prekupec in kupčujejo daleč okoli	A
vi ste mu nekoliko podobni.« »No, to so moj	oče,	konjski prekupec.Mi smo Črževi iz Črnega dola	A
/ »Slišala sem, da se tisti mož, torej vaš	oče,	ženi pri mladi deklici v naši vasi.« »Kaj hudiča	A
svoji glavi pameti za pet drugih: Če se hočejo	oče	v drugič oženiti ... no ... se ve ... oni so gospodar	A
trudov. Kakor pravim ... nič ne rečem ... ako imajo	oče	res še tako mladostne skomine, naj se oženijo	A
»O ‒ okopavam lahko.	Oče	pravijo, da majhen človek tudi lahko dela; delo	A
Naše delo ni na soncu, ne na luni. Ali so	oče	tudi na njivah?« »Oče so pa v Čelešnikovi gostilni	A
Ali so oče tudi na njivah?« »	Oče	so pa v Čelešnikovi gostilni.« »O ‒ v gostilni	A
In ti moraš okopavati!« »O ‒ naš	oče	nikoli ne gredo v gostilno, razen kadar pridejo	A
»Ali so tisti mož res tvoj stric?« »	Oče	so mi naročili, naj jim pravim Čržev stric.	A
hrib k Bobnarju in ves dan je ni bilo domov.	Oče	in Šimen, oba sta šla po njo in sta jo komaj	A
reči! ‒ in namah so bežale predstave: Čržev	oče,	Marica in Čržev Tone ena k drugi, se zavrtele	A
Čržev stric, kakor ga imenuje Vorka, ta Tonetov	oče	te hoče vzeti za ženo.« »Da.«	A
Tudi ona sta bila radovedna, kakšen je Damjanov	oče.	Nisem se mudil dolgo in iz Čelešnikove gostilne	A
da to ne more biti nihče drug kakor Damjanov	oče,	tako je bil po postavi, hoji, velikosti in korenjaštvu	A
lice in oči so se mu iskrile. »Glejte, Čržev	oče,	sonce zahaja za goro in dan pojemlje in kmalu	A
na moje lice. Občutljiv človek je ta Damjanov	oče	in s takim se ni šaliti ‒ sem dejal sam v sebi	A
resnici. Pa tudi to sem opazil, da ume Damjanov	oče	govoriti o predmetu z neko lahko nasmešljivostjo	A
kosa ti je tako frčala po travi. ‒ Res je,	oče,	premaguje me ‒ pravi Janez. Oj ko bi mogel tudi	A
nama in pij!« je velel deklici. »Hvala vam,	oče!	Pila bom na vaše zdravje, sedla bom pa k peči	A
Tone mi je obljubil zakon in jaz mu verjamem.	Oče,	jaz bi zbrisala še nocoj vso tisto Tonetovo	A
odgovoril Čajž. »In ko bi imel jaz, ki sem Tonetov	oče,	kakšno drugačno misel, nasprotno voljo ali željo	A
je prav!« je govoril s težko ironijo Damjanov	oče.	»Kaj bi vi počeli z menoj, ko bi vam uhajala	A
Povrnil se je Vorka z vinom. »Čelešnikov	oče	so rekli,« ‒ je zalepetal deček, a precej je	A
nenavadno molčanje. »No, kaj so rekli Čelešnikov	oče?	« je pomagal Čajž, vesel, da se pogovor obrne	A
zamazano listnico. »Ni mi pisal, kakor bi bil vsak	oče	pričakoval, da pride v domače kraje, naj ga	A
»Ali umete čitati?« me je vprašal Damjanov	oče,	moleč mi pismo črez mizo. »Kolikor toliko umem	A
zdela pregrešna. In začel sem z zanosom: Dragi	oče!	Primem pero ‒ »Oho!« je zavpil Črž ter udaril	A
izvršiti umišljene nakane. »Oprostite mi, Čržev	oče!	« sem se opravičeval.»Včasi res slabo vidim,	A
zalepetala kraj peči: »Ni v vsaki luknji raka,	oče!	«In zopet sem se z mešanim čustvom ozrl nanjo	A
rožicah tudi vam ni postlano, prijatelj.« »Ne,	oče,	mi konjeniki spimo na slami,« sem mu odgovoril	A
izognil moji vsiljivi zgovornosti. Misel, da je	oče	s čustvom ljubezni gledal na žensko, katero	A
pravil potem, da sta se prav suho pozdravila	oče	in sin, da je oče peljal sina v kamro na pomenek	A
sta se prav suho pozdravila oče in sin, da je	oče	peljal sina v kamro na pomenek, in ko je bil	A
do večera. In sestra je gostolela, da imajo	oče	svoje misli tudi še pri neki drugi nevesti na	A
nego ga je ustavil na cesti in vprašal: »No,	oče,	ali ste že prodali tisto kozo, ki daje po sedem	A
semenj radoveden Tepanjčan in je baral Butalca: »	Oče,	koliko pa cenite to svojo kravo?« Mu odgovori	A
»Volka! Ti ubogi fantek!« in mu nista ne	oče	ne mati zamerila strganih hlač. Strgane hlače	A
bi se kod znašel mojster, da ne bo prehud.	Oče	mu je rad poslušal to besedo in je dejal: »Pameten	A
tolar, da te ne bo učil zastonj.« In se je	oče	Dideldač resnično zmenil z mojstrom ujcem tako	A
šteli dneve, kdaj dobe svojega mojstra kovača,	oče	Dideldač pa je pričel pripravljati kovačnico	A
stanu in je pozdravil. »O, o, o!« je dajal	oče	gvardijan duška prijetnemu iznenadenju. »Gospod	A
svoji razkošnosti privoščil celo zagovornika, je	oče	Groga, obziren na vse strani, še tega malo pobožal	A
duha, ko se mu tako lepo razvija? Kakšen bi bil	oče!	In sploh, zdaj je vojna ...	A
oseba, ki jo pisatelj ustvari in ji je duševni	oče,	ako jo ustvari táko, da ima v sebi življenjsko	A
ostre besede in položaj je tak, da previdni	oče	Kisel ca hiti pobirati z mize posodo in skrivaj	A
dobil v oblast. Mislil sem, da mu bom ljubeči	oče,	otroku svojega duha, do zadnjega dihljaja da	A
hlačke, mar boš očetu dajal šibe? Mar naj hodi	oče,	kadar in kamor bi bilo treba detetu? No torej	A
zapravite ugleda naše družine, ki ga skuša vaš	oče	vzdrževati ob najtežjih razmerah! Ti, humanistka	A
Tak je moj govor! Rodbinski sem	oče.	Kdor je pravičen, ne bo zahteval, da sedaj in	A
in naša. Zdaj se še ne moreta, Petru brani	oče.	Je sila skop dedec, Petrov oče, še pečka ne da	A
Petru brani oče. Je sila skop dedec, Petrov	oče,	še pečka ne da od sebe, kadar je češplje.Misli	A
jo je bolel ta pogovor? Mati je vzdihnila: »	Oče	nebeški!« in ker se hči ni genila, niti ni dala	A
vprašat zaradi krsta.« . / . / stran 11 . / »	Oče	nebeški!« se je spomnila Lončarka.»Saj res	A
« je vzdihnila Lončarka. »Ti se nas usmili,	oče	nebeški!‒ Micka bo, kaj bi si izbirala takale	A
tudi dobra mati. Ko je čez tri leta Petrov	oče	umrl za češpljevo peško, ki jo je bil iz skoposti	A
tako čeden kakor ona. Prijazno sta jo gledala	oče	in mati. In prijazno jo je gledala tudi stara	A
dorasla je pod vrh in dobila moža. Izbral ga ji je	oče.	Izbranec Nace Smuk je bil vdovec brez otrok	A
slovesa. . / . / stran 42 . / SIROTA IŠČE STARŠE	Oče	Menart je odklanjal novi rodbinski prirastek	A
kazen za laži. »Lahko, da je zmota,« je omenjal	oče	Menart, »kaj vem, kje in kako ste dobili papirje	A
Zazvonilo je opoldne.	Oče	Menart je z umerjeno kretnjo snel klobuk in	A
razpršili vsak na svoje delo, mati se je šla obleč,	oče	je stopil še v hlev.Gospodična Mici pa je sedla	A
slami, kdor si!« »Sem si jih,« je odgovoril	oče	Menart, »hvaljen bodi Jezus Kristus!« ‒ in je	A
prijazen, ki je švignil vanjo tamkaj od zofe.	Oče	Menart je kratko in jedrnato povedal, kako in	A
drugam nego na lastnico teh listin. In ko je	oče	Menart končal, se je župnik oberoč uprl ob mizo	A
Toda njega nalašč stradajo ... Ona:	Oče	nebeški ‒ stradajo!Ko noben berač ne gre lačen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani