Spomladi je zbolel kramar in bolezen ga je tudi pokopala. Tvoj oče je tedaj ostal sam, bil je kakih dvanajst let star; razen malo krame v košu, ki mu jo je zapustil stric, ni imel ničesar. Domov ni znal in, četudi bi bil znal, kam bi bil pa šel, ko ni imel nikogar na svetu, ne očeta ne matere, ne brata ne sestre, le edinega strica in ta mu je zdaj umrl.