noč (1.201-1.300)

vleče. . / . / stran 258 . / Videl je poletno	noč.	Morje je razsvetljevalo ostro in skrivnostno	A
Kako počasi se bliža obala. Neko	noč	so se poganjale iz vode čudne zveri.Jadrale	A
pri živem telesu. . / . / stran 262 . / To	noč	je Johan Ot prebedel ob nesrečniku.Spiral mu	A
popravljal, čelo pa je imel prav znojno. Drugo	noč	so ga našli na njegovem vrtu s preluknjanim	A
Peklensko stičišče hudodelcev je ta galeja. Neko	noč	so ga božale vlažne roke, toplo in nežno.V polsnu	A
teža zvalila proč. Tam zraven je potem dolgo v	noč	hlipalo. Ta je nekoč v besu kameralno mitnico	A
Najbrž še kapitan z njim. Neko	noč	je bil na modrem jezeru, obkroženem z visokimi	A
Tudi drugi ne. Neko	noč	so bile zvezde.Stal je na krmi in videl je,	A
268 . / Potem je vstal in ves večer in vso	noč	hodil po palubi.Galjot ga je gledal in mislil	A
zateptali po njem, po trebuhu, po glavi, povsod. To	noč	je prišel Galebji Simon k njemu.Z vodo mu je	A
odrgnine in z vlažnimi rokami ohladil modrice. To	noč	je Galebji Simon spregovoril. To noč je na	A
To noč je Galebji Simon spregovoril. To	noč	je na mirni gladini morja, v srebru meseca,	A
Eksplozija je segla v nebo s svojim ognjem.	Noč	je žarela.Isto noč so postavili vislice.	A
Noč je žarela. Isto	noč	so postavili vislice.Isto noč je nekdo podtaknil	A
Isto noč so postavili vislice. Isto	noč	je nekdo podtaknil ogenj v hiši, kjer so bivali	A
je kapitan dovolil, da je odšel z ladje. Vso	noč	je taval naokrog, a tudi moči zabeg ni bilo	A
hkrati od nje. . / . / stran 277 . / To	noč	je Johan Ot rekel: -	A
več na tej galeji, da te ni nikjer več. To	noč	je Johana Ota preblisnilo spoznanje.Tistega	A
mornarjev preobračati. Potem je vstal in vso	noč	hodil po palubi.Galjot je mislil: tega vleče	A
in se je njegov odsev vijugal in lomil skozi	noč.	Temne postave so posedale ali se z naveličanimi	A
zasekane gorske poti. Kje je dan in kje je	noč,	ko sta v nekem daljnem pristanu zrla v neki	A
nekega dne kje drugje izbruhnila in morila. Tisto	noč,	ko se je vse sesulo, ko so razpustili obsedno	A
Brezvoljno sta se spustila po poti navzdol. Tudi to	noč	ni bilo lune na nebu in ne zvezd.Bilo je temno	A
Pritajila sta se in tenko prisluškovala. Skozi	noč	so prihajali le posamični glasovi.Tam pri ognju	A
je v svoja kolena in ni dvignil pogleda. To	noč	bi bila rešena.Ot je bil tako rekoč na oni strani	A
ustrelil, in tako je bilo prodora in bega za to	noč	konec. -	A
razpostavili na robu gozda, ki sta ga prejšnjo	noč	skušala prekoračiti. Zavlekla sta se gor	A
Tu je izvedel. To	noč	je izbruhnilo. Govorice so si nasprotovale	A
Trgovci so jo prinesli. Čez	noč	je prišlo.Še včeraj ni nihče pričakoval, še	A
sodišče, trgovine in delavnice so bile odprte. To	noč	so našli mrliča s črnimi madeži.V umazani vodi	A
se je Johan Ot nalival z vinom, je segla. To	noč	so nagli sli prinesli nove dokaze za preiskavo	A
pomočjo intervencijskih oddelkov. Zakaj še to	noč	je udarilo kot nikoli doslej. Ljudstvo	A
črno pestjo, a kmalu se je izkazalo, da bo to	noč	huje kot kadarkoli doslej.Nekaj jih je bruhnilo	A
Strahoten smrad se je dvigoval. To	noč	so v mestu našteli blizu trideset mrtvih.	A
segali pred njegove votle oči. Zunaj je bila	noč	polna postanega zraka.Dvignil je vrč k ustom	A
zunaj in Herodež in jo stisne k sebi... kakšna	noč,	reče, kakšen lep pastirc si postala... odpne	A
sem neusmiljeni kralj... To ona ve, vsako	noč	se ji sanja, kako Herodež stopa čez otroška	A
ekonomskim in humanističnim oddelkom. Tisto	noč	se je vrnila bolečina, ki jo je dobro poznal	A
sekala mavrična svetloba. Zdaj je vedel, da bo	noč	dolga in brez sna.Obupno razboleni votli sekalec	A
niso bili vredni tega imena. Žena, ki je vsako	noč	brez pameti menjavala programe na televizijskem	A
Zbeži čez mejo v tedanjo Jugoslavijo, čez	noč	se znajde sredi drugega mesta med drugimi ljudmi	A
v oblaku dima. Vsak večer mu to reče, vsako	noč.	In za njima so mnoge noči v temni sobi, v žarečem	A
dva v širino. Visoko pod stropom je luč, vso	noč	gori, v zenicah mu plešejo rdeče žarice, s kosmato	A
žarice, s kosmato deko se pokriva čez oči, vso	noč	ne more zaspati.Zadaj za žarino, tam kjer so	A
pograd posedat nekdanji zasliševalec. Neko	noč	ga vpraša, ali se mu zdi s čisto pravnega stališča	A
majhnem gorenjskem mestu. V njegovem oknu vsako	noč	gori luč.Ob jutrih gleda obsijane bele alpske	A
Moralo bi jo biti strah, sama je v sobi, to	noč	sama v hiši, namesto strahu pa je v prsih in	A
zavpila, da ne bi zakričala v to pomladno meščevo	noč,	da ne bi njen krik prebudil Dobrave, široke	A
pobočja nad njo. . / . / stran 7 . / To je	noč	na Dobravi, noč pod Svetim Rokom, ki ždi obdan	A
. / . / stran 7 . / To je noč na Dobravi,	noč	pod Svetim Rokom, ki ždi obdan s svojimi angeli	A
mokri in vroči obraz, zunaj je bila pomladna	noč,	čez polje sta tekli postavi nočnih obiskovalcev	A
teden oblivala vas, hrib in dolino, da bi se to	noč	naenkrat razjasnila v hladno mesečno srebrnino	A
jih spremljale od otroških let in ki jim to	noč	niso bile v pomoč, zakaj prizori iz njihovih	A
in trpljenja svetih mož in žena, ki so jim to	noč	prihajali v sen s sten, s slik, z njihovih notranjih	A
skrinja. Zlata skrinja, vsi, ki so bili tisto	noč	v cerkvi, so jo videli.Nenadoma je lebdela sredi	A
ravnicami neznanih dežel. In takrat, ko se je	noč	začela iztekati čez pobočje v dolino, ko je	A
zazvenel zvon od Svetega Roka. Plenkal je v	noč,	ki je zemeljska, ki zmeraj pride iz zemlje,	A
njenem mokrem snu, gledala temno gručo hiš; vsako	noč	je vas na pobočju, ki je ležala v temi in koprenah	A
so zdravili nemirne živali, kjer je bil vsako	noč	njen oče, samo tiste drobne lučke so še utripale	A
opazili legijo hudičev. Zvonilo je, ker so to	noč	bedeči možje zaslutili njihovo navzočnost tudi	A
sij podzemlja, ko dneva še ni bilo konec in se	noč	še ni začela, takrat so jih videli prihajati	A
iz južnih svetlih predelov leteli v severno	noč,	kjer se bodo razpršili. Iz Istre se je širila	A
dreves, dihajoča v vlagi, tu zgoraj je bila črna	noč,	nemirna tišina slutenj, noč in tišina, v kateri	A
zgoraj je bila črna noč, nemirna tišina slutenj,	noč	in tišina, v kateri so v svinjakih topotale	A
zdravila za živino, zakaj živina se je iz noči v	noč	bolj čudno obnašala, ni se več premikala v svojem	A
vampov, ni se drgnila ob stene, kar jih je vsako	noč	pomirjalo in zjutraj prebujalo, goveja živad	A
ki jih bo srečala. Vsekakor je bil tudi to	noč,	ko je oče obtičal sklonjen nad praznim vrčem	A
napisom HISHNI SHEGEN, vsekakor je bil tudi to	noč	nekdo v njeni sobi, Katarina je razločno čutila	A
da so prišli hudiči v mirno deželo spet tisto	noč,	ko so se mnogi romarji iz vseh slovenskih dežel	A
praprotno seme, ki ga je treba zaužiti na kresno	noč	in razumeš, kaj živali govorijo, gotovo se skrivaj	A
brez strahu za prihodnost, brez samote. Vso	noč	je polnila in praznila potovalno torbo, kaj	A
vedel je, da sna ne bo, kakor ga ni bilo minulo	noč,	kakor ga ni bilo mnoge mnoge druge noči v njegovem	A
ko so jih vkrcali na portugalsko ladjo in je	noč	za nočjo bruhal od morske bolezni, molil od	A
ladji, v umazani in divji Lizboni, kjer je vsako	noč	poslušal prepire pijanih mornarjev in njihovih	A
budnostjo in snom, hotel je, kar je zdaj imel:	noč	napora, premagovanja razdalje, prostora, obvladovanja	A
mesta nazaj v tišino polja in prazne ceste, v	noč	in pozno ponoči po cesti, ob reki do ognjev	A
tudi ob nekem ognju so prepevali. Bila je	noč	utrujenosti, iskanja počitka, a tudi čudežna	A
utrujenosti, iskanja počitka, a tudi čudežna	noč,	noč ognjene svetlobe in isker, ki so plavale	A
utrujenosti, iskanja počitka, a tudi čudežna noč,	noč	ognjene svetlobe in isker, ki so plavale pod	A
ki so se trgale iz plamenov in potovale skozi	noč	navzgor, najprej močno žareče, potem visoko	A
iz čiste svobodne radovednosti, kajti bila je	noč,	bila je svobodna, prvi dan hoje je bil za njo	A
predolgo je gledala vanje. Bolj ko je tudi ta	noč	potovala v preteklost, bolj ko je prihajalo	A
tisočerim in posamičnim željam, ki so polnile	noč	in se praznile v prihajajoči dan, poln negotovosti	A
potopljen v gmoto želja in upanja, v napolnjeno	noč,	da bi bil zunaj med njimi in med ognji in bi	A
obrazov, drug drugemu podobnih, potopljenih v	noč,	osvetljenih z ognjeno svetlobo, tam se je iz	A
bil ogenj, okrog pa vedno bolj molčeči ljudje,	noč	je šla h koncu, prihajalo je vlažno prebujanje	A
ki je z rezom ločevala zamolklo odhajajočo	noč	od rezko prihajajočega dneva, vse, vse dihanje	A
njegovo angelsko prosojnost. Neko spomladansko	noč	je vztrepetal med udarjajočimi zvonovi, previdno	A
od katerega se je veselo kadilo. Še dolgo v	noč	so se pogovarjali o eremitu Hieronimu, o tem	A
let pred njenimi notranjimi očmi skoraj vsako	noč,	preden je zaspala, njegov glas in njegove bahate	A
resničen. Sredi dneva je njen spomin blodil v	noč,	k žarenju svetlobe na neznančevem obrazu.Moral	A
bile sanje, kakor so bile nemara sanje prejšnjo	noč	ob ognju, ko jo je vase potegnil pogled utrujenega	A
videla, pa še kako in še kolikokrat. Tisto	noč	so prespali v zaselku pod gorskim prelazom,	A
množica porazgubila na pobočjih. Preživeti	noč,	kakršnih bo še mnogo.Toliko, da ni mogoče misliti	A
deževni april, cvetoči maj in vroči junij,	noč	za nočjo bodo gledali tuje zvezde nad seboj	A
kaj je v njih in za njimi. Nekateri so dolgo v	noč	bedeli v cerkvi med trepetajočimi svečami in	A
angel varuh moj, / bodi vedno ti z menoj, /	noč	in dan mi stoj ob strani, / vsega hudega me	A
Kaj vidi Magdalenka, da njeni kriki odmevajo v	noč,	kaj vidi? se spoštljivo in zaskrbljeno sprašujejo	A
tudi ne prav natančno, kdaj je bil dan in kdaj	noč,	bledla je v hospicu, ki so ga vzdrževale karmeličanke	A
vstopil vanjo, ženske, s katero je obležal prvo	noč	po rešitvi v nekem senu nad nekim hlevom in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani