noč (1.001-1.100)

drnjohaj, kar drnjohaj, otrok božji! Zdaj pa lahko	noč!	« »Lahko noč!« je ponovil Matic, se obrnil	A
Zdaj pa lahko noč!« »Lahko	noč!	« je ponovil Matic, se obrnil in skočil s kolnika	A
vzdihnila in zamrmrala k Bogu, naj ji dá mirno	noč,	nato pa mirno zaspala in mirnospala v božjem	A
Matica, »za tega nesrečnega črva, ki bi jedel	noč	in dan «.Ženske so ji dajale z odprtimi rokami	A
šla mimo njega. Mrzlica ga je tresla še vso	noč.	Proti jutru se je pomiril.	A
»Zdaj pa pojdi. Vso	noč	patruljirajo.« Tildica stopi k vratom	A
vzklikne Boris. »Bom,« obljubi Tildica in stopi v	noč.	Očka Orel počasi zapre vrata za njo	A
XXXVI . / V Obrekarjevi izbi.	Noč.	Svetla mesečina se razliva po prostoru.	A
... in bolničarji. Drugače pa te divja žalost	noč	in dan tišči za grlo.Na!	A
XLIX . / V Obrekarjevi izbi.	Noč.	Na mizi je kup fižola, ki ga očka Orel	A
Pred Obrekarjevo bajto. Mesečna pomladna	noč.	Zavaljeni domobranec, ki stoji na hodniku	A
ustavil v borovem gozdiču in sedel na zid.	Noč	je bila res prečudovita in jesenski veter se	A
odnesel drugam. Neslišno je kolovratil vso	noč	in tako temeljito zamenjal rože, da so potem	A
so nehote obstali tudi ostali trije. Bila je	noč	in v mrzli mesečini je bil trg prostran kot	A
/ 53 .. . \/ . /	noč,	kakor bi nesli od zbeganih ljudi, ki so jih	A
pri borovem gozdičku nad Piranom. Ni bila več	noč	ne dan.Mesečina je bila tako bleda in prosojna	A
ujela božji blagoslov. Zvečer pa, že kasno v	noč,	ko sta Pavla in Hedvika odšli, se je začelo	A
ki je tako samevala svojo poslednjo dekliško	noč,	čeprav je vedela, da se poslej ne bo prav nič	A
preludij, ki ga je sicer odprl samo na veliko	noč,	žegnanje in božični dan.Ta preludij je imel	A
Takega semnja še ni bilo. Glas harmonike plava v	noč,	topotanje nog se sliši do srede vasi, kakor	A
si ogrne ruto in gre s Travnikarico v temno	noč.	»Ti si, stara!« pozdravi Ustinar svojo	A
in kar precej časa mine, preden se iztočijo v	noč.	Izba je prazna.	A
legel. Žarnica je gorela tik nad glavo vso	noč.	Premetaval sem se, ker nisem mogel zaspati.	A
in ugasnil. In spet se je zmračilo, prišla je	noč,	zagorela je močna žarnica in ležal sem na postelji	A
do samih svetlih oljčnih nedelj. Tudi tisto	noč	se je nekam zamislil.Zeblo ga je in dolgo ni	A
pod pazduho: - Andiamo! Stopili so v	noč.	Vladimirjeve misli je trgalo tisoče vprašanj	A
Zdrsnil je ob steni. * * * Minila je	noč	in dan predno so se odprla vrata Vladimirjeve	A
ne bo jokal... Na ves njegov nemir se je zlila	noč,	noč in lakota.Že dolgo ni zaužil ničesar.	A
jokal... Na ves njegov nemir se je zlila noč,	noč	in lakota.Že dolgo ni zaužil ničesar.	A
in urezala »briškolo«, da bi hitreje minila	noč.	Drugo jutro se je Moj Jezus navsezgodaj	A
nebo in pil vse otožne bridkosti, ki jih je	noč	točila v njegovo ganjeno srce; zbiral je rime	A
njegova bridka pesem, ki mu jo je narekovala	noč,	tako izčrpala, da se je ustrašil lirike jutranje	A
mi ne zgodi nič. Hudo je pa že tako, da vso	noč	ne zatisnem oči in celo zjočem se,« je sramežljivo	A
sreča vrtela med njimi. Zinka je bila še pozno v	noč	tako dobrodušna, da ni s komolci hebala pijanega	A
reke lovil ribe in se krohotal na vse grlo.	Noč,	ki jo je Venc Poviškaj preživel po tistem srečanju	A
pomila krepe, odprla vrata v izbo, voščila lahko	noč	in se odgugala po stopnicah, si je Venc nekoliko	A
čez njegovo posteljo. Kadar je bila jasna	noč,	mu je mesečina lila naravnost v obraz. Takrat	A
grem,« je zastokal Venc in se pobral. Drugo	noč	je sanjal o motni vodi in o ribah. Kadar	A
orožniki na kaščo in vklenili Venca Poviškaja.	Noč	je prespal v kasarni, drugo jutro pa je Moj	A
vselej pobral sekiro in šel v mejo po drva. Pod	noč	pa je razsajal na tnalu, da so udarci sekire	A
vso zlatenico potegnilo iz Feliksa." In to	noč	je Štefe sanjal strašne sanje: Ko je	A
kosti nikoli ne strohne. Nocoj, to božično	noč	bodo tudi oni vstali iz zemlje nad Trstom.Pogledali	A
Zadnja ura bije. Nocoj, na božično	noč	vsadimo v svoja srca malo koreniko, iz katere	A
pokvarjen film. Ali pa jo je kdo pofukal to	noč,	temeljito.Po ribah smrdi, to je tisti gosti	A
svojimi ribami in svojim semenom, ki ga je to	noč	spraznil vanjo rdeči in debeli žrebčevski kij	A
poljubila in mu pomahala, ko se je izgubil v viharno	noč.	Po sto metrih pa se je obrnil in stekel nazaj	A
karkoli podobnega. Tekel je, strašna viharna	noč	je bila in malo strah ga je postajalo.Noge so	A
to ga je tako razbesnilo, da se je zagnal v	noč	in dež, še preden je utegnil reči lahko noč	A
noč in dež, še preden je utegnil reči lahko	noč.	Tekel je divje in noro, ne blata ne kamenja ni	A
neroden, neumen, zavisten, cele noči se uči,	noč	ostane glava nič prazno, črn suknjič čez rit	A
vonjem po kadilu in potnih telesih na božično	noč.	Tak sladkast vonj gre od njega, da sčasoma objame	A
je vroča dišeča kava, hladni konjak. Težka	noč	za teboj, Job, vidim, huda noč. Kolodvorska	A
konjak. Težka noč za teboj, Job, vidim, huda	noč.	Kolodvorska s pasulji in pivom na koncu, potem	A
vidiš, Job, pa se zmeraj razkrije. Vso dolgo	noč	je revica drhtela v postelji poleg silnega in	A
pokrajini, v veliki sobani ob oknu in zrl v temno	noč.	S hrbtom proti prostoru.	A
svojo hrano in se krepil za dolgo in samotno	noč	v tej tuji deželi, v teh neznanih krajih, pridno	A
v tla in gledal gor. Bila je dolga in trudna	noč.	Poldne.	A
ne more zaznati, za ves sončni dan, vso temno	noč	mesta vejo. Med okenci na pročelju kaznilnice	A
kaplje na tlaku, vročem, težkem, scela zanetiti	noč	počitka v sanje, spočiti se, razmisliti, postaviti	A
vseh prsih, glavah, udih telesa, skuša svilnato	noč,	prihajajočo iz drugih krajev, skuša to noč in	A
noč, prihajajočo iz drugih krajev, skuša to	noč	in skuša moč Pavla Vatovica, zdaj neodločnega	A
združeni v svilnatem predivu brezvetrja. V	noč	odhajajo in mesto s svojim bučanjem, s svojim	A
more prebiti skozi gostoto teme, ko odhajajo v	noč,	v oddaljeni mir med penasto listje. To je	A
reče, in velik napihnjen oblak ves dan, vso	noč	ob mestu, ves dan ta vroča groza, da spodaj	A
belo platneno srajco. V tej srajci je prejšnjo	noč	legla v posteljo, prav takrat, ko je njihov	A
v Augsburg se peljemo čez slavonsko ravnico.	Noč	je, vlak drdra skozi tiho noč, v daljavi je	A
slavonsko ravnico. Noč je, vlak drdra skozi tiho	noč,	v daljavi je bobnenje, polja so požgana, po	A
zahodnoevropskega notranjega ministrstva, kako vso	noč	bedi, nad njegovo mizo gori luč, vso noč lista	A
vso noč bedi, nad njegovo mizo gori luč, vso	noč	lista po knjigah.En naslov se da prebrati: Montaigne	A
Avestina Neko spomladansko	noč,	približno ob drugi uri zjutraj, pripeljejo na	A
odgovarjati na nadaljnja vprašanja, ga za eno	noč,	kot to določa zakon, zaprejo v prehodno celico	A
pogovarja s človekom po imenu Honza, ki so ga to	noč	pripeljali iz parka na Kongresnem trgu.Honza	A
kako v neki vaški hiši sredi Transilvanije vso	noč	prebira popisane liste, ki mu jih podaja romunski	A
mednje. Nadaljuje se ves popoldan in pozno v	noč	med gostim nalivom dežja, ki škrobota po strehi	A
in niža, kot pred nevihto. Skoraj sleherno	noč	se mu ponavljajo te čudne sanje.Vselej se prebudi	A
tako davno, kot sanje, ki ga prebujajo vsako	noč.	Vendar pa ve, da zanjo to niso sanje.	A
in vse skupaj nima nobenega smisla. Tudi to	noč	ostane Ada pri njem in odloži obisk pri starših	A
slovanskem, v svojem slovenskem jeziku. Skoraj vso	noč	prebedita in ko se zjutraj le odtrga od njega	A
Zaboj spravijo nazaj v prtljažnik. Witold se vso	noč	vozi po mestu, ves zmeden, z razbijajočim srcem	A
V Witoldovo mlado dušo napravi groza, ki to	noč	hodi po stanovanju Ozynskih, strahotno razpoko	A
mu vrti od velikih, neznanskih stvari. Vso	noč	ne more zaspati in iz kuhinje sliši nekoga,	A
druščina se zapodi po dolgi podeželski cesti v	noč.	Moški na njegovi levi smrdi po žganju.	A
strašnem dnu je lahko trajalo tudi ves dan in vso	noč.	Nekateri se niso nikoli več vrnili.	A
11 . / Ko se je približal krčmi, je bila	noč.	Izza oken je prihajalo nekaj svetlobe.	A
Tako je tudi odšel, brez besed. To	noč	se je prebudil iz vinskega sna in zdelo se mu	A
V tej krčmi ni mogel obstati. Neko	noč	bojo njegovo z vinom prepojeno truplo zakopali	A
prepojeno truplo zakopali zadaj v gozd. Neko	noč	bo tisti sijoči rdečeglavec mahnil po ležišču	A
z vami je hudo. . / . / stran 15 . / Vsako	noč	kričite v snu. Tujec je molčal.	A
bilo govora o čarovnih dejanjih dan na dan in	noč	na noč, ko so prorokovalci in alkimisti izgovarjali	A
govora o čarovnih dejanjih dan na dan in noč na	noč,	ko so prorokovalci in alkimisti izgovarjali	A
kdaj končali, je bila pač taka svetloba v oknih	noč	za nočjo dovolj jasen znak: posredi je huda	A
naokrog po praznem prostoru ali zatavajo v gluho	noč.	Nad vhodom je visela podgana brez nog.	A
sonce je bilo bledo, kakor da bi bilo bolno. Na	noč,	ko so videli krvav mesec, ki je držal v ustih	A
ki je držal v ustih ognjen meč in bič. Tisto	noč	je neka žena porodila dvojčka: en otrok je bil	A
je moralo nekaj takega vanj pritakniti. Vso	noč	je ležal in gledal v temo.Ves temačni dan, vso	A
cenjenemu in izobraženemu zdravniku Ivanu Gemmi vso	noč	ob vinu razkladal in zatrjeval, da je skrivni	A
čarovnih moči. Ko se je zbudil, je bila	noč.	Tako je videl najprej temo, najprej okno, v katerem	A
Stopil je za njo čez prag. Zunaj je bila topla	noč.	Veter se je vlekel skozi temo.	A
po zrklih. Ko bi vedel, kam je stopil to	noč,	ne bi tako dolgo in ubito kot kak bledi mrtvak	A
risíja? V teh krajih nekateri hodijo na kresno	noč	in opolnoči h križem na razpotjih.Ne, to nič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani