noč (901-1.000)

pismo in mirno govoril: „Za nocoj, za sveto	noč,	ko je tam pri nas sneg. Sneg.	A
priklenile na posteljo. * Še dolgo v	noč	je Martin vpil.Proti jutru pa se je pomiril	A
izstopali, odhajali v mesto in se vračali pozno v	noč.	S sabo so privlekli ženske, ki so se jih spočetka	A
je privozil do domače vasi, je bila že trda	noč.	Ustavil je pred prvo hišo in se resno ukvarjal	A
Jakobu žganja in odšli. Tako je šlo dan za dnem,	noč	za nočjo - vse je plavalo svojim ciljem naproti	A
cvrli zrezke in vreščali. Čim tišja je postajala	noč,	tem bolj je naraščal vrišč.Potem sta stara dva	A
Počasi je potopil noge v vodo.	Noč	je bila svetla.Preko hriba se je vlekla bela	A
privezani k orehu, kakor jih je privezal tisto	noč,	ko se je vrnil.Živ krst se ni spomnil, da bi	A
na stopnice. Odprl je usta, da bi želel lahko	noč,	pa se je skesal.Saj drugam tako ne more spat	A
pa naj si misli! Opletala je po hiši dolgo v	noč,	spravila otroke spat, potem je pomila krepe	A
Tisoči so zatajili sebe. Druge je pograbila	noč	in jih davi s svojimi mrzlimi rokami’. -»Toda	A
Saj veš kdaj ... Tisto	noč	je vsa dolina gorela: topovi so lajali, granate	A
da mora povedati vse. »O, bila je strašna	noč!	...Tri hiše so že gorele -- Hotejčevega Matica	A
veliko žlico, samo zajemajo, zajemajo dan in	noč,	noč in dan.Moj Jezus se v takih dneh pijače	A
veliko žlico, samo zajemajo, zajemajo dan in noč,	noč	in dan.Moj Jezus se v takih dneh pijače še dotaknil	A
kdor pije, rad trpi, zato največkrat prebije	noč	kar sedé za mizo, kvečjemu če se zlekne po trdi	A
molče preštejejo izkupiček, ki ga jim je dala	noč	in potem polegajo ves ljubi dan. Nadložni	A
zdele vse tiste besede votle in prazne: laž;	noč	je noč, luna je luna - kaj je na tem tako prelestnega	A
vse tiste besede votle in prazne: laž; noč je	noč,	luna je luna - kaj je na tem tako prelestnega	A
žalost, je šel v mesto. Domov se je vrnil pozno v	noč,	natepel ženo in ponavljal, da je to posledica	A
včasih celo hrupno prepevalo. Takole pozno v	noč,	ko je bil Francovich že malo vinjen, se je grenko	A
se boji, da ne bi kdo omenil njegove Gilde.	Noč	postaja bolj in bolj gosta.Kostanj sredi dvorišča	A
dolgočasne knjige in piše celo pesmi. Šele pozno v	noč	se dvorišče izprazni, fakini potihnejo in pesem	A
tolminskega puntarja in gruntarja, ki rije	noč	in dan v tolminsko zemljo in stika za vsakdanjim	A
samo kamen, kamen... Če bi odnašali jih dan in	noč	in tisočkrat sto let in oberoč,	A
Iz njegove polne duše kaplja pesem v jesensko	noč,	pesem o pokrajini, pesem o ljudeh.	A
pod nizkim, sivim čelom hiše -	noč	je pokrila ravnino. Mali sanja	A
radost, pozabljenje in pojem z njimi, z njimi vso	noč.	-----	A
kdaj popolnoma izkrvavela. -----	Noč	je razlita nad vso pokrajino. Hodim	A
iz tujine sem prišel, pa bi se rad ogrel in	noč	prespal«. Da sem popotnik?	A
naj čuva nad živino«. In potem se odmeva v	noč	in v dan, v zoro in v mrak s planine v planino	A
Zdaj pa samo tu pa tam zaplapola plamen v	noč.	Na skrivaj.	A
----- Pet križev na črni zemlji.	Noč?	Ne!	A
si moram sam kaj zmazati za večerjo. Lahko	noč!	« Kovač se je vrnil domov in je še dolgo	A
breme in z jeznim korakom vzel pot pod noge.	Noč	je bila vetrovna.Po nebu so se valili debeli	A
»Fej!« je rekel in pljunil. »Prava	noč,	da lahko srečaš hudiča! ...Seveda, če bi bil!	A
Obstal je in prisluhnil. Tedaj je	noč	prerezal čuden žvižg.Potem je zažvižgalo še	A
se kedaj lahko zjokal vanjo. -----	Noč	je Marija Lukša prebila v nekakem polsnu. Albin	A
nekakem polsnu. Albin, Vladimir in Tilka so vso	noč	blodili krog nje.Bila je z Albinom.	A
najlepšem prazniku sem trdil tudi za veliko	noč	in zdaj res ne vem, ali sem se lagal o božiču	A
* Pri Kovačevih bo luč vso dolgo	noč.	Saj to ne bo nič čudnega, ker bo sveti večer	A
živeti, prosto živeti. In tako bo morda to	noč	počasi vstala, zavila k sebi svojo srečo in	A
jezno bzikal v velikem loku po izbi. Še tisto	noč	je planil s peči, kjer je spal, šel parkrat	A
pri meji, da se stemni. Potem sta izginila v	noč	in se po skritih stezah vračala domov.	A
preglasno pribil. »No, in kakor veš, jo je še isto	noč	pobrisal čez mejo.Tam so ga kasneje tudi zaprli	A
da je bil pri četnikih, o katerih je govoril	noč	in dan. In nemara se prav zaradi tega ni bril	A
korake. Nič čudnega, saj so prihajali vsako	noč,	skoraj vsako noč in ob vsaki uri, ker je bila	A
čudnega, saj so prihajali vsako noč, skoraj vsako	noč	in ob vsaki uri, ker je bila bajta na samem	A
smo precej časa. In potem se je zasvetilo v	noč.	Hišo so zažgali.	A
je streha sesedla in so plameni razsvetlili	noč	naokoli, so šli ravno po brvi čez Reščavec,	A
brvi čofnil v tolmun, potem pa je vse zagrnila	noč.	Streljali pa so kakor iz uma; videla sem, kako	A
zdelo nekaj nepremišljenega, čeprav je bila	noč.	»Samo ena.	A
človeku ni več rešitve. A vendar je hodil še vso	noč,	da sta pri zori prišla na sedlo pod Marnovščem	A
se je prav tiho oglasila, »in saj veš, tisto	noč	so tudi naše odgnali ...« »Mhm ...« sem zamrmr	A
pri Potrebarju. Dvajset so jih pobrali tisto	noč.	Tudi Podoreharjevega Naca so prijeli, in ta mi	A
sva sedla na prag vežnih vrat. Bila je lepa	noč,	tiha, mirna.Mesečina je že napolnila dolino	A
spanju so zastale, zbude se, ko spet zarja	noč	prežene. Vedel pa sem, da ima svoje	A
in stekel za Temnikarjem. IV Tista	noč	je bila zelo dolga, nemirna in polna nejasnih	A
Pa je bilo vse zaman. To	noč	je že spet sanjal o Hostarjevi Milici.In sanjal	A
Ti mi kar reci, saj sem res! Pomisli, že prvo	noč	me je v snu kar nenadoma presunilo: ‘Martin	A
Steza je ozka in prečka strmino.	Noč	je dokaj svetla, čeprav gosto sneži.Tišina.	A
Preden zavijem za skalo, se še enkrat ozrem.	Noč	je gosta in gosto sneži, pa vseeno jasno vidim	A
kennt, weiss, was ich leide!...« No, prišla je	noč,	in kako naj zver leže in mirno zaspi, če ne	A
sem vroče čelo na hladno mrežo in pogledal v	noč.	Kakšna noč!	A
čelo na hladno mrežo in pogledal v noč. Kakšna	noč!	Noč in pol!	A
Kakšna noč!	Noč	in pol! Vsa dolina je bila do vrha zalita	A
Prav jasno sem ga videl, kako je strmel v	noč,	in prav razločno sem slišal, kako je trzal z	A
zataknilo. Obstal je negibno in se tako zamaknil v	noč,	da še z vekami ni trenil. Toda kmalu je odločno	A
mučil v nenehni bitki s samim sabo. Strmel je v	noč	in z vsemi silami svoje šibke volje krotil močna	A
zamreženo okence. Zunaj je bila visoka, skrivnostna	noč,	ki ga je z močnim utripanjem svojih črnih kril	A
Pritisnil sem čelo k mreži in svetlo pogledal v	noč,	da bi našel tisto vrbo, ki sem jo zadnjič videl	A
prižgal cigareto in se nato spet zamaknil v	noč.	»Vrnil sem se! ...	A
Zamajal sem se na pragu, ker je svetla, gosta	noč	butnila vame kakor morski val.Prijel sem se	A
ženski; bilo je, kot bi v dolino pokleknila sama	noč	in zdaj tam počivala v miru svoje lastne spokojnosti	A
mrtvoudna žena. - Ves dan rentači in preklinja, vso	noč	žebra in rožlja z rožnim vencem po končnici	A
legli in srečno zaspali. Ded in mama pa sta vso	noč,	ves drugi in še ves tretji dan kurila peč, sušila	A
- Komaj v šestnajstem letu je. Še tisto	noč	je pri nas zajokal otrok. - Justina	A
ofenziva. S Krna so vso	noč	sikali ostri žarometi in poševno rezali pobočja	A
ga že naslednji dan, ker je moral oče še isto	noč	odpotovati nazaj k vojakom.Ko so deda položili	A
Glejte jo, Kadetko, kako je nenasitna! Vsako	noč	jih ima polno bajto, pa je še sem prišla na	A
in zlezel po lestvi na svisli. Ležal je vso	noč	in ves naslednji dan. Drugo noč sta prišla dva	A
Ležal je vso noč in ves naslednji dan. Drugo	noč	sta prišla dva kurirja s pošto.Povedali smo	A
žalosten. Upanje, svetlo in mlado, je čez	noč	potemnelo. Z nikomer več ne govori.	A
Najdù vesel in razigran. Najdù bo ljubil to	noč.	Hej deklica, okleni se me, saj so črne tvoje	A
Nalovil jih bo polne kletke, da mu bodo žvrgoleli	noč	in dan. IV	A
kletke jih imam doma. In vse to vam čivka, čivka	noč	in dan. Seveda, če se včasih ponudi lepa prilika	A
res hišni posestnik. Kaj se ti je hiša kar čez	noč	sesula na glavo?« »Da, kar čez noč,	A
kar čez noč sesula na glavo?« »Da, kar čez	noč,	«je rekel Martin. »	A
kuhinji, ali pa na vrtu in se pogovarjali dolgo v	noč,	to‐to‐to,«je govoril.	A
Ko sta stopila iz gostilne, je bila že trda	noč.	Če bi bila v Trstu, bi jo mahnila v kakšno zakotno	A
Sedela bova v tvoji kamri in se pogovarjala vso	noč,	«je dejal Ernest.	A
potem sta jedla in pila. Sedela sta na klopi,	noč	se je gostila, zrak je postajal hladen, stisnila	A
veliki nestrpnosti. Dan je bil neskončno dolg in	noč	še daljša. Hodil je na pašo, cepil drva, usmajal	A
« Ko se je Martin vračal, je bila že pozna	noč.	Kolena so mu klecala, glava mu je bila težka	A
so utihnili, samo roke so govorile obljube za	noč.	Martin pa je bil sam.	A
krave in posedal v senci pred hišo. Ko je padla	noč,	je večkrat vstal in zavil po stezah za vasjo	A
Martin in Gilda pa sta se pogovarjala dolgo v	noč.	Iz tistega pogovora se je izkazalo, da je zadnja	A
krenila z doma. Še vsa dremava sta stopila v	noč	poznega oktobra. Mraz je pri priči segel pobu	A
ker jo bo preklinjala tudi iz groba ... Še isto	noč	je Oti izginila. Bilo je ob povodnji, zato je	A
verjamem,« rečem resno, »toda ... toda kdo bo	noč	in dan poslušal to klopotanje!« Otroka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani