nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Herodež in pastirc, poved v sobesedilu:
Kako si lep, pastirc, reče, in ji dviguje lase, da mu padajo med prsti, in topli prsti ji nalahno odpirajo gumbe na bluzi, na svojih drobnih prsih začuti njegovo toplo dlan, ki se sprehaja sem in tja, dlan, ki se toplo sprime z njeno kožo... potem sta zunaj in Herodež in jo stisne k sebi... kakšna noč, reče, kakšen lep pastirc si postala... odpne si herodeževski težki plašč in vanjo buhne vonj po telesu, po ognju, po oglarski kopi... pojdi, reče Herodež, pojdi raje, zakaj jaz sem neusmiljeni kralj... To ona ve, vsako noč se ji sanja, kako Herodež stopa čez otroška trupla... Na pamet pozna njegove besede in vsakič s sladko grozo čaka, kdaj jih bospregovoril v topli izbi, ko je zunaj mrzla zima: Deset tavžent pobov mrtvih je in tudi lažnivo ni, da strašno škropila je kri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani