nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Blede obraze in žebrajoče ustne, sklonjene oči, ki se niso upale dvigniti k podobam na stenah in v oltarjih, k podobam strašnega mučeništva na stenah, k podobam bolečine in trpljenja, ki so jih dobro poznali iz jutranje in dnevne svetlobe, od nedeljskih maš, ko so bile to samo slike, samo podobe, zdaj pa so naenkrat postale v svoji nočni gibljivosti resnične, kakor so bili resnični oni sami. To so bile podobe, ki jih ni bilo treba videti, saj so bile naseljene v njih, v vsakem posebej, v najgloblji notranjosti vsakogar med njimi, podobe, ki so jih spremljale od otroških let in ki jim to noč niso bile v pomoč, zakaj prizori iz njihovih življenj so bili prizori bolečine. Med sencami trepetajočihsveč je z odsekane glave Janeza Krstnika, iz njegovega vratu mezela temna in rdeča kri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani