nova beseda iz Slovenije

njegov (1.101-1.200)


veličastno, kakor nikoli podnevi zveni nocoj      njegov      glas, po vasi se čuje strel, ulice ožive in  A
Za seboj je imel dolgo vrsto let. Ves      njegov      pojav je pričal, da mu življenje ni bilo naklonjeno  A
srcu mu je oživela slutnja, da bodo Karpati      njegov      grob. ‒Da, strašna je!  A
raznimi nasveti in ker je vsak menil, da je      njegov      nasvet najboljši in edino pravi, je prišlo do  A
že stalila. Ilonka se je v grozi zazrla v      njegov      črni obraz in je skoraj omedlela.Tedaj pa je  A
plačilo pa je jemal prevelike odmerke moke.      Njegov      edini sin Marko, ki je bil že dorasel in je  A
Zdelo se mu je vse preveč žalostno to, da je      njegov      lastni oče napravil Terezo za tatico in še v  A
te njeni čudeži. Ko je izvedel, da je moral      njegov      hlevar vso pot tiščati svoj gizdavi nos goski  A
oreh, ki ga je najmlajši sin posadil za hišo.      Njegov      plod mu je bil drag spomin na starega kovača  A
kobilico. Če se vrne povsem razločen odmev, pa ta      njegov      kev, ne splaši nobene premrle ptice, potem ve  A
bi videla deset, dvajset, trideset let. Ves      njegov      dotik je hladen, kot da se mu pod kožo ne bi  A
Eh, ja! odmahne Pišti. In prav ta      njegov      ehja je prvo, kar Halgato zares prepozna.  A
za zmeraj spravila pod svojo perot, bolj je v      njegov      svet vdirala svetloba.Naposled mu je mati Tereza  A
zmeraj se je po širokem vaškem trgu razlegal      njegov      hihot in njegov grgrajoči bee!Vmes pa so padli  A
širokem vaškem trgu razlegal njegov hihot in      njegov      grgrajoči bee!Vmes pa so padli udarci, ki  A
prenevarno. Le Debeli Bačič je včasih pokukal v      njegov      cimper. Kaj pa Tereza? je zapel.  A
stregla tujemu moškemu in ta tujec je bil zdaj      njegov      oče.V njihovem cimpru se je naselil z dekletoma  A
to zmeraj tam, kjer je bila najslabša. Tudi      njegov      okus, kot da se ni skladal s človeško presojo  A
Le redko se je vmes vznemiril in zarigal.      Njegov      pokašljujoči glas je šel skozi ušesa.In je bil  A
Bog gospodar, on pa že ve, kako je prav! Toda      njegov      široki smeh je vendarle zasejal dvom. Podžgala  A
pipo. Slastno je vlekel njen beli dim, cmokal      njegov      okus in pljuval odvečno slino.Pljuval je po  A
nameraval kar brez besed oditi. Halgata je ta      njegov      odločni korak presenetil.Obenem pa je zaslutil  A
Dlani je razprtih prstov položil na mizo.      Njegov      pogled je ozek in skrivnosten. Halgato, ki ni  A
odgovarjati, namesto da bi lepo v miru šraufal, je bil      njegov      pogled omrežen z nedoumljivo skrbjo in čudno  A
praviloma tudi uspevala. Ali bolje rečeno: bil je to      njegov      način preživetja, s katerim se je, kljub nikoli  A
prvi vrsti in povsem v sredini, mojster pa je      njegov      raztreščen bmve še to dopoldne spet postavil  A
škripanjem zavor in vsega nekako le ustavila.      Njegov      prihod je bil seveda prav tako povezan z novicami  A
tudi mojster ga je najverjetneje prepoznal. A      njegov      obraz je tokrat ostal miren.Nagnil se je k vžigalnik  A
velikanskim medeninastim obeskom v obliki srca.      Njegov      zelo stari, a negovani obraz, je ostal ob tem  A
samo še eno puščico. Ta amoret je bil postal      njegov      zvesti spremljevalec, odkar ga je bil iztaknil  A
že držala v krempljih, še več, že prekvasila      njegov      obilni trup, tako da je bil, slepec, na dotiki  A
napeljuje ožo, to da je njegovo izučenje in      njegov      vsakdanji kruh, torej nič posebnega in podobno  A
s svojimi prsti in množica je takoj razumela      njegov      poziv, se še malo prerinila, pretaknila, prestopicnila  A
bolečine in išias, čaj iz cvetja pa prehlad.      Njegov      dobri duh je občutil Buterna na telesu, srhljivo  A
drobljajev Buternove biti se je odkrušilo za      njegov      pogreb in zanj, ki mu tod ni bitka več.Pesnik  A
še z dlanjo in ne oskruni te čudežne bližine,      njegov      duh še ni dovolj umirjen in prej se hoče še  A
dohitel. Buterni odlega in zdi se mu, da se      njegov      konec zliva na začetek. Že nekoč v  A
hodniku je bil precejšen direndaj, v katerem      njegov      introitus interruptus ni zbudil nobene pozornosti  A
imenitno mu je bilo v glavi, ker je sprejela      njegov      predlog brez nadležnosti in siljenja, še več  A
zazvenel in se ni slišal zazveneti v njem!      Njegov      neuglasben zakon, bronasti leseni zvon, se je  A
krščanska neumnost domala ni iztrebila. Tudi      njegov      Vergil jih je očrnil, s svojim latet anguis  A
kakršnimi so lovili nekoč in jemali v posest tudi      njegov      otroški duh in s kakršnimi niso prizanesli tudi  A
sanjah, je sesal njeno goloto v svoje prste.      Njegov      perpetuum mobile se je zagibal, hanibal se je  A
naslednje, večje tržne smrti. Tam, kjer je bil nekoč      njegov      grob, na njegovem vznožju, se je razraščala  A
celo večnost in že raste vrba iz njegovih nog,      njegov      obraz pa tlači zid.Drevo, ki tipa predse s koreninam  A
izbrana kvartopirska druščina v domači gostilni!      Njegov      pogled je uprt naprej, kljub povratku v preteklost  A
da bo kdaj tod prebijal svoja zadnja leta.      Njegov      otroški trg je bil kraj in doba, ki ju je bil  A
da je mogla natrgati ob prvem svitu blena.      Njegov      strup je najmočnejši zjutraj in od lista do  A
dotiku ni bilo vsebine; položila je roko na      njegov      trup, da je leno tlela tam in se je dotikališče  A
njenega spužvastega tkiva. Z lahkoto je našla v      njegov      ris tudi po tako zmešanem tavanju po svetu,  A
njen vetrc in kolikšne so njene burje? Ali je      njegov      izbruh čist in so čisti njeni nagibi, ali pa  A
nabrekanje in njegovo upanje stoječa trdost, in da le      njegov      trdi angel opravlja angelovo češčenje brez hinavščine  A
preiskalne mize tako na vrat na nos ni razbežala.      Njegov      odslej občudovani in moškim za razved in zgled  A
soku. Nožnična migetalka je še enkrat ogrizla      njegov      nemirni copotalnik, ga ozobala do zadnjih grozdov  A
proti koncu z njim, bolj obvladuje svojo stroko.      Njegov      konec je potem le še rutina, gladko bo šel od  A
zelo se mu je zahoče in kako komaj čaka, da se      njegov      tolkač natolče v njeni spoklini, in ob razhodu  A
vzbrsti, ki je pognala v njima. Vnaprej je videla      njegov      obup, ko bi nemočen stal poleg in bi pomagati  A
posebne trpežnosti, Tjaž ga je z lahkoto razbil,      njegov      dar je zaslovel daleč naokoli.Tisto jutro je  A
fazo posebej. Ko je pozvonilo k obhajilu, je      njegov      načrt začel potekati.Po cerkvenem podu je peliskalo  A
Zavesi sta se usipali od zastornice nizdol na      njegov      tilnik in se tam precepili v dva curka.Blago  A
da guzata dve mrzli sablji svoji rezili ob      njegov      vrat.To ga je okrepilo v prepričanju, da sta  A
je vedel, da te pravičnosti zaman pričakuje,      njegov      zavod nikoli ni zavidal, kajti zavidati bi pomenilo  A
prebolel, če bi mu usahnil ta vir, bi to zapečatilo      njegov      dokončni poraz, njegova kariera bi bila uničena  A
delo, kajti prizanašali bi mu in ga ljubili,      njegov      greh pa sovražili, on pa, ta slepi mulec, ne  A
ne bi bil za njen prihod, ta park pa je bil      njegov,      prisvojil si ga je z neštetimi posedanji pod  A
bilo tudi jasno, da si je ne bo upal ogovoriti,      njegov      skromni besedni zaklad, prilagojen docela drugačnim  A
planili vase in odskočili na njegovem tilniku,      njegov      korenček se je napovedal in povečal število  A
lesenih svetnikov, ki se niso dosti zmenili za      njegov      prihod, saj so mogli slutiti, da ne pomeni nič  A
deček s fičafajem zakričal, svetlo se je dvignil      njegov      glas iz drugih glasov, prvi hip ni bilo jasno  A
oglasnim deskam so ga gnale druge potrebe.      Njegov      pogled je najprej spolzel po Tjažu, prevohal  A
svoj mrzli gobec ob njegovi mošnji, dosledil      njegov      korenček in s frlinčenjem repa nakazal, da se  A
pojavil v isti črni barvi, kakršne je bil tudi      njegov      trebuh.Sem dovolj jasno ločil barvo pajkovega  A
Njegove praskalne zmožnosti niso bile vezane na      njegov      izučeni poklic, še manj na kakršno koli družbeno  A
nikakor, svobodno bo lahko ustvarjal, odločilen je      njegov      osebni, notranji odnos do stvari, ki jo namerava  A
govori in le malo pove, kar je razumljivo, kajti      njegov      socialni izvir je nizek, je stvar nižjih družbenih  A
časa zadrževal pri volčjaku in dopuščal, da je      njegov      curek bobnal po lepaku na oglasnih deskah in  A
bobnal po lepaku na oglasnih deskah in da je      njegov      gobec spravil Tjaževo mošnjo v nered, verjemite  A
na lastne oči, po dolgem času bom spet slišal      njegov      glas, ovohal izhlapevanje njegove kože, prisluhnil  A
svojo umetnost in razpraska, kar bodo ukazali, v      njegov      osebni prid bo, ako jim ne dela težav, ne bo  A
potoček se je spotikal tod mimo, voda je mlela      njegov      breg in počasi lezla pod pot, iz skalovja se  A
doslednost v njegovem mišljenju, čeprav se mi      njegov      zadnji korak zdi nedosleden ali vsaj ne v skladu  A
sklepanju, če hočete, to meče nekaj sence na      njegov      značaj, spominjam se na primer, da sem mu kar  A
nisem slutila in tudi ne nameravala, sploh      njegov      samomor s tem nima nič opraviti, o samomoru  A
kaj naj bi bila ukrenila in kako naj bi bila      njegov      klic pravilno razumela, prihajala sem do drugih  A
in kotlih, in ga pošlje za njim, najbolje na      njegov      domači naslov, prav tako je v šivalnici obležalo  A
nekoliko čudaško, predaleč bi šel, kdor bi spravil      njegov      samomor kakor koli v zvezo z zavodom, človek  A
je že res, nenavadno se je vedel in ves tisti      njegov      bluf z nohti, če pomislimo, popolna omračitev  A
pokopavanja, so štropotnile prve snežinke na      njegov      obraz, zasekale so se mu v gube, toda prepričan  A
znane, nekje sem jih že moral slišati, samo      njegov      dežnik vidim, samo njegov pridigarski glas slišim  A
moral slišati, samo njegov dežnik vidim, samo      njegov      pridigarski glas slišim, ki ga pobija dež v  A
ušesom ter da vesoljna zgodovina oznanja samo      njegov      poznejši pridevek, v katerem se je tako poimenitil  A
bilo takemu resnemu poslu treba, kar priča neki      njegov      znanec, ki ga je videl pri tem delu.Takisto  A
obhodne straže vojakov in orožnikov, dvakrat je      njegov      pogled naletel na vklenjene Bošnjake, ki so  A
V Doboju sta izstopila in prirožljala sta v      njegov      kupe dva častnika, razgreta in dobrovoljna,  A
kolotočile pod močnimi obrvmi, kakor bi iskale plen.      Njegov      obraz je bil izžit, raskav, podoben gosto prešiti  A
sicer pa simpatičen človek. Bosna kmalu ozdravi      njegov      panslavski ponos.« 2.   A
imel v javno življenje vrata odprta na stežaj.      Njegov      oče je bil ugleden poslanec liberalne stranke  A
tankih nog in suhih rok, raven liki struna.      Njegov      drobni obraz je cvetel v rjavkastordeči barvi  A
alkoholskih pijačah in cigaretah. Majav je bil      njegov      korak, znamenje, da je mnogo sedel na konju  A
njega nič ni moglo izvršiti. Čudovit je bil      njegov      glas, zmožen vseh modulacij, bil je dober pevec  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA