nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Če bi že najhujše nezgode izostale, pa bi lahko padel po stopnicah in si zlomil kak ud, nič lažjega bi se mu ne moglo pripetiti, kot da bi se nabodel na suličast plot, ki je stražarsko obkrožal zavodsko zemljišče in ki ga bo moral dvakrat preplezati, prvič, ko se je napotil, in drugič, ko se bo vračal, visel bi tam do jutra, dokler ga ne bi zasačili kolegi. Že na tešče bi jim omogočil prvo dobro delo, kajti prizanašali bi mu in ga ljubili, njegov greh pa sovražili, on pa, ta slepi mulec, ne bi vedel ceniti dobrot, kakor ni vedel ceniti tistih, ki so mu vsa leta visele v golšo, pocitral se bo na izkazano mu milost. S pogledi mu bodo preganjali nesramnost in izdajstvo, ne bodo ga tako hitro rešili s plota, ogorčeno bodo odskočili, ko ga bosta v podstrešnici opravljeno dejanje in mokrota na njegovih stegnih izdala njihovemu na splošno pretanjenemu, za mokroto ženskega mednožja pa še posebej izostrenemu vohu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani