njegov (1.301-1.400)

bil baš izvežban v takšnih ponočnih sestankih;	njegov	sestanek se mu je zdel tako pustolovski, da	A
kruha in slanine. Zopet smo prišli počivat v	njegov	han.Dva sta spala, eden je stražil.	A
ljudje tudi vedó.« Lazar se je obrnil od mene,	njegov	obraz je bil obsenčen; izprevidel je, da nemara	A
zanj preotročje, ali pa o takih, do katerih še	njegov	razum ne dosega popolnoma. »Vesta kaj	A
s tisto svojo neumestno nemško prislovico?	Njegov	oče je mnogo let fijakaril po Ljubljani.«	A
nastanjena v Draždanah. Kapitan Berger in	njegov	poročnik, oba velika ljubitelja čeških piv in	A
iz pisarne, sem ga našel sedečega pri oknu.	Njegov	odzdrav je bil čemeren, otožna senca je ležala	A
lepo se bo dalo z oken dol hladiti Trovraga in	njegov	sukurz, če bo naval na vrata prevroč.Skozi eno	A
razjarjen šepetal Lazarju: »Zvedel bo Trovrag in	njegov	sukurz:Kako Metulum se Avgustu brani!«	A
lahko zasluži cesarski red. Zapovedujoč je bil	njegov	glas, njegove obrvi žugajoče, razježene.Potrepal	A
sramoval razodeti vseh skrivnosti svojega srca.	Njegov	trden namen je bil, vrniti se nazaj na Ogrsko	A
ko bi se sešla v Ljubljani. Rad sem sprejel	njegov	predlog.Štejem se k tistim ljudem, ki se naveličajo	A
je hitro odgovoril in nekako ljubo je zvenel	njegov	glas.Srčno je brskal z raskavo brezovo metlo	A
doma, kaj veruje, koliko je star, o tem molči	njegov	listek. Drugi je Trakim Simeon iz Mogilevska	A
materam se je klanjal spoštljivo in dostojno in	njegov	sladki usmev jim je neprestano pravil: k vsem	A
podražil tovariš ter znova dregnil. Odobraval sem	njegov	načrt ‒ kjer so se vršila dobra dejanja, sem	A
temnordečim izrastkom na licu; ta bula je zelo kazila	njegov	lakajski obraz, ki je razodeval dobro življenje	A
za malo zdelo, da ga je prijel nasprotnik za	njegov	vzvišeni posel.Zadirčno je rekel: »Čeprav imate	A
žensko.« »Babo mika njegovo lepo posestvo pa	njegov	denar, a ne on.Polakomnila se je navihanka.	A
pozdravil z roko in se nasmejal ‒ to je bil ves	njegov	pomenek z domačimi.Polk se je kakor poprej pomikal	A
mačehe, se je razdražil, hlastal z glavo in	njegov	Aga se je jel kriviti pod njim. Naposled se	A
Povrnil se je Vorka s svežo vodo ves zasopel.	Njegov	čvrsti obraz je gorel od veselja, katero mu	A
bilo na njem, in kadar je bilo treba, je šel	njegov	rjavec iskro pred njim, kažoč sebe in svojega	A
izbrali svojo nevesto?« je prekinila deklica	njegov	hvalospev. »Sestra mi je pisala, da daleč nekje	A
»Ker njega ni doma.« »Pa bi to stvar tudi	njegov	tovariš lahko opravil.« »Vaš Tone je pa meni	A
Kako bi tudi ne! Otemnel je	njegov	moški ugled, osmešil se je v Čajževi hiši, ko	A
z odločnostjo, ki premaga vsak notranji boj.	Njegov	glas je bil oster in izrazovit in zaničevanje	A
vera, v farovžu sta se šopirila pridigar in	njegov	mežnar in bi se vsi trije šopirili še dolga	A
gospod okružnik kaj vem kaj in je dejal, da to ni	njegov	ćef.Prosil sem: »Kaj je ćef?«	A
kaj je bilo v njej? Lekarniško zdravilo zoper	njegov	lastni strup!‒ Ti prikazen ti!	A
sodniku. Tačas je smatral dr. Jaromir Piš, da je	njegov	čas prišel; stopil je na plan in se pognal z	A
Finžgar je bil širom znana, ugledna osebnost,	njegov	migljaj je zalegel in do veljave je prišel zopet	A
predsednik Groga, da obtoženec ni kriv. Baš	njegov	in njegovega nasprotnika nebrzdani nastop pri	A
če bi jih videl Rihard Jakopič! Poseben znak	njegov	pa so na kolenih strgane nogavice, dasi dobiva	A
bili tako zamaknjeni v nebeškega gosta in v	njegov	sijaj, da se niti brigali nismo za to; dekletce	A
dobro spančkal, kakšen mu je tek in kaj dela	njegov	trebušček. Okoli njegove male košarice ‒ obšita	A
stoji namreč general Kuropatkin, bronast doprsni	njegov	kip.Olepševalno društvo ga je bilo ob ugodni	A
stran 102 . / ‚Veselega kozaka’ in vesoljni	njegov	rod do četrtega kolena so vteknili v zapor.	A
rdečelas bi bil in enook, zato da bi pijani	njegov	nastop vplival tem odurneje.Pa bi se zgodilo	A
tir. Dve leti starejši od morskega strahu je	njegov	bratec Franek, ki sem že pravil o njem, kake	A
preden se sama spravi k počitku, ga preloži v	njegov	kurnik, ona pa leže v lepo že razgreto gnezdo	A
Da ne bo razžaljen.« Meni je bil vešč ta	njegov	ukrep.Ne morebiti zato, ker se je s tem že v	A
lahko nastale zmede v uradu, če bi nenadoma	njegov	revmatizem prenehal.Zato je dejal, je bolje	A
kravji zvonec pogrešala. Ali me je vendar zabolel	njegov	tragični padec. Najprej ono neugnano in neutolažno	A
bi ga zanimala ‒ ta stran spada tako rekoč v	njegov	strokovnjaški delokrog.Postal je in počakal	A
Tako sta se pozdravila. Njej ni ugajal	njegov	vonj in grebenčila je nos.Zato pa tudi njemu	A
kakor se je vedel, lahko spoznala, da junaški	njegov	čin ni potekel brez nevarnosti. Pospešila sta	A
Tudi se bolje sliši, nego se bere. Pečat in	njegov	brat, ki se prav tako piše, bi nadvse rada izvedela	A
bilo zameriti, da je bil užaljen! Ali nas je	njegov	odstop spravil v zadrego, ker se nam nikakor	A
spraviti, sklenil sem takoj, da porabim vsaj	njegov	dozdevni vzrok ‒ in nisem šel bliže. Pač pa	A
Sicer pa ne mara delati sitnosti, ker je toženec	njegov	prijatelj, in z mirno vestjo potrjuje, da je	A
do večera. Saj pravim, tako je priden kakor	njegov	gospod!V znak svojega priznanja sem mu letos	A
ravnati po predpisih zakona. Nekaj mu gre za	njegov	trud in za njegovo odgovornost!‒ Ali ostanek	A
obžaluje, nego da mu je pred desetimi leti umrl	njegov	bratranec, ki je bil vseh muh poln in bi lahko	A
gledati vanje, mu tolči po kolenih, še jezik	njegov	je hotel videti! Vse to nevajeno zagonetno ravnanje	A
Lučah na primer so skoraj sami samci: sodnik,	njegov	pristav, davkar itd.Dandanes kdo se pa še ženi	A
‒ Tak možak je bil Civha!	Njegov	sosed in sovražnik Smerajec je bil deset let	A
Pravdarstvo mu je tičalo že v krvi.	Njegov	oče in stari oče sta bila oba strastna pravdarja	A
Prijazno je pogledal Smerajca in kar prenesel	njegov	kozarec na srednjo mizo. Smerajec, prijetno	A
stanovanjski prostor starega Jurija. Saj poznate	njegov	brlog; v četrt ure smo bili gotovi z delom!	A
bo tako, kakor je ravnal v enakih okolnostih	njegov	izvirnik.‒ Idiva!«	A
in mi ga v imenu postave zaplenil. Ker se pa	njegov	sladki up ni maral uresničiti, naveličal se	A
oklofutani pijanček se mu je smilil. Poizvedel je	njegov	naslov na policiji in mu poslal za bolečine	A
obrniti list, pa ga ni obrnil in je rekel in	njegov	glas ni bila plunka ali harfa, ampak grom, pravšen	A
ki je s skrbjo in veseljem bila pozdravila	njegov	prvi dih, imela z njim vse križe in težave,	A
razumel lepega nagovora, ki mu ga je privoščil	njegov	svečano oblečeni roditelj, ki jo bil pravkar	A
živino, v kotu hleva je imel svojo ogrado bacek ‒	njegov	bacek!Ni se smel spomniti backa, kar zalile	A
jo je in zavpil. Pa ni bilo nič hudega: le	njegov	prijatelj Sultan ga je prijazno obvohal, ali	A
Pa kmalu je spet odprl vrata in čul se je	njegov	hripavi glas: »Nanča, Nanča!« Nanča je prišla	A
kakor društven predsednik! Namesto za društvo in	njegov	megleni blagor delujte rajši za prospeh svojega	A
na lepe oči, izposoja denar, ki ni bil zgolj	njegov,	ampak sta ga privarčevala oba.Toda pogled na	A
tudi kavk šlo svojo pot v ponev in od tod v	njegov	želodec.Od bližnjega konjača so včasih zašli	A
verjamete, gospa! Pa kako naj bo drugačen, ko je	njegov	oče ...«	A
in še nekaj ponosa se mu je vzbudilo, da je	njegov	sin takšen tič.Ni pa pozabil obsipati Tončka	A
ustavljal, tu malo, tam malo, da bi bil videti	njegov	prihod bolj slučajen. Ogovarjale so ga ljubeznive	A
dohtarju je uradnik, veste, malo drugače kakor	njegov	namestnik.Dela ima preveč, zaslužka premalo	A
razbojnik, ne gre iz šupe, kakor da je part	njegov,	pa ni njegov, je vaš ‒ so povedali na sodniji	A
gre iz šupe, kakor da je part njegov, pa ni	njegov,	je vaš ‒ so povedali na sodniji iz gruntnih	A
gruntnih bukev. Kakršen je oče, tak je sin;	njegov	fant, tisti Stanko, je zapeljal Tončka, da je	A
zadregi. To pot mu ga je nudil sin Stanko in	njegov	ubeg; ubega je kriva slaba vzgoja, tej seveda	A
oba skupaj ‒ strela! ‒ to je stari Koren in	njegov	Sultan.Kaj pa hočeta?	A
koncih in krajih: postelja njegova prazna, prazen	njegov	stol pri mizi, prazen prostor pri polici pred	A
nadstražnik. »Le da vidite spet njegove oči in	njegov	navihani brk, pa bo vse po starem.Ženske ste	A
pokazal okoli hiše!« Oče se je silno zanimal za	njegov	bič in ni bilo drugače, moral mu ga je pokazati	A
ravnatelj z nadkonjarjem v gostilno, je nadkonjar	njegov	blagajnik, zato pla čuje nadkonjar.Ali si razumel	A
kupico vase. Stanko je obotavljajoč se posnemal	njegov	zgled ‒ ni mu dišal trpki teran. »Tako je prav	A
očmi je videl razjarjene očetove oči in čutil	njegov	dih. »Le en glas mi črhni, pa ti zaprem sapo	A
on dvignil v hranilnici, in ko so mu pokazali	njegov	svojeročni podpis na prejemnem potrdilu, je	A
gospoda sploh ne bilo domov in so domači izgubili	njegov	naslov ‒ kaj potem? Sedaj bo čisto drugače.	A
kasolovačkom poslu in kesarškom poslu in bo	njegov	govor vseskozi parlamentaren. Zdi se mi: ugled	A
korak umaknil od telefona. Vnovič je zadonel	njegov	glas: »Halo, halo!« in je zadonel to pot rahlo	A
zabrenkal na struno možate odločnosti: »Halo! Halo!«	Njegov	glas je obetal bližajoče se dogodke. Še en hip	A
Krpan mlajši imel svojo kobilo, kakor jo je imel	njegov	ded, stari, priznani Krpan.Ta kobila bi se bila	A
in je tudi toliko žrtev imel na vesti. Toda	njegov	konec je bil strašen ‒ nikomur ga ne želim	A
noter v Ljubljanico, da si ohladi zanikrno kri.	Njegov	možati nastop ni ostal brez sadu in bodi priporočen	A
obglavljanje. . / . / stran 195 . / ‒ Še živi	njegov	spomin, še ga pojó pesmi, in čim bo budžetna	A
gospod kolovodja in aranžer in takšen da je	njegov	posel.Na razpolago da je drage volje vsakomur	A
‒ Bučo mora imeti kakor čeber, če je klobuk	njegov,	ki sem ga domov prinesel namesto svojega.«	A
napiše z izbrano besedo v novinah. To da je	njegov	kruh in tudi na železnici da ima prosto vožnjo	A
ljubezen? Tudi fižol ljubi, seveda ljubi in je to	njegov	poklic in njegovi usoda in nobenemu fižolu niti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani